Cherry Flavoured: Sanjali smo, da bomo nekoč stali na tem odru
Po poletju velikih odrov se Cherry Flavoured domov vračajo z novim singlom, skoraj končanim prvencem in precej razlogi za optimizem. Pred FUL festom smo z njimi poklepetali o sodelovanju s producentom od Siddharte, prvem albumu in tem, zakaj dober komad nima generacije.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Novi tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Cherry Flavoured so poletje preživeli na odrih, o katerih so nekoč sanjali pod njimi; od Piva in cvetja do Gore Rocka in Castle Festivala. Celjska četverica, ki ima danes sicer bazo v Ljubljani, je v zadnjem letu naredila precejšen korak naprej, ne da bi pri tem izgubila stik z domačim okoljem in predvsem sama s sabo.
Zdaj zaključujejo poglavje, ki so ga gradili zadnjih nekaj let. Po šestih singlih je debitantski album Akt praktično nared, nove skladbe bodo še pred uradnim izidom dobile tudi koncertno življenje. O glasbi, velikih odrih, sodelovanju z Dejanom »Daisyjem« Radičevićem (producent Siddharte in Neishe), basistih, oboževalkah in tem, kaj pomeni danes graditi bend, smo poklepetali s Cherry Flavoured.
Ko se sanje preselijo na oder
Letošnje poletje ste preživeli tudi na velikih, med drugim tudi lokalnih odrih: Pivo in cvetje, Gora Rocka, Castle festival ... Je pogled z njih kaj drugačen, boljši?
Letošnje poletje so res zaznamovali veliki koncerti in nekateri legendarni slovenski festivali. Stati na takšnem odru so verjetno sanje vsakega glasbenika in res smo veseli, da se te sanje počasi uresničujejo tudi nam. Še bolj pa nas veseli, da se pred odrom na naših koncertih zbira vedno več ljudi in da skupaj z nami pojejo naše komade. Takrat dobi vse skupaj še dodaten smisel.
Je bil med festivali Pivo in cvetje še kaj bolj posebna izkušnja? Verjetno je bilo pod odrom še več znanih obrazov kot sicer?
Na nastop na Pivu in cvetju smo še posebej ponosni. Kot Celjani ta festival obiskujemo praktično od otroštva in ko danes gledamo nazaj, smo skoraj vsako leto stali pod ogromnim odrom Zlatorog ob Savinji ter gledali velikane slovenske in tuje glasbene scene. Seveda smo takrat sanjarili, kako bi bilo nekoč stati tam zgoraj. Zdaj se je to dejansko zgodilo. Veseli nas občutek, da tudi sami počasi stopamo na to pot, hkrati pa se dobro zavedamo, da nas čaka še ogromno dela, če želimo takšen tempo nadaljevati.
Ste bend iz Savinjske doline, ki deluje iz Ljubljane. Od kod prihajate in zakaj imate bazo v Ljubljani?
Tako je. V bendu smo štirje, trije smo iz Celja (Simon Jezernik – vokal in kitara, Aljaž Mavrič – kitara, Luka Kolar – bobni), basist Alen Andrejčič iz Sevnice. Po spletu okoliščin se znašel med nami. Človek bi si mislil, da bo imel ravno on največ težav s prevozom na vaje, ampak smo na srečo vsi štirje študenti Univerze v Ljubljani, zato smo med tednom večinoma tam. Tako tudi najlažje izvajamo vaje, saj so vikendi večinoma rezervirani za koncerte.
Zadnja leta je slovenska bendovska scena v razcvetu. Ko vas poslušamo, se zdi, da ste nekoliko drugačni, da izstopate iz množice. Kaj je po vašem mnenju tisto, kar dela Cherry Flavoured posebne?
Opažamo, da je na slovenski glasbeni sceni precej medsebojnega vplivanja, včasih tudi kopiranja. V zadnjih letih je nastalo ogromno dobrih bendov in povsem logično je, da se izvajalci navdihujejo med seboj. Konec koncev scena raste ravno na ta način. Mi se skušamo čim manj obremenjevati s tem, kaj počnejo drugi, in predvsem slediti svojim glasbenim okusom. Verjetno tudi sami kdaj nezavedno povlečemo kaj od izvajalcev iz tujine, ki jih v nekem obdobju veliko poslušamo. Temu bi prej kot kopiranje rekli glasbena širina in dejstvo, da na ustvarjalca vedno vpliva glasba, s katero je obdan.
Glasbo ustvarjate z Dejanom Radičevićem - Daisyjem, ki je najbolj znan kot producent Siddharte in Neishe. Koliko je to za vas pozitivna motivacija in koliko pritisk?
Daisy nam je odprl vrata v svet rock glasbe na načine, ki se jih mogoče še danes ne zavedamo v celoti. Veliko zaslug ima za to, kako smo se kot bend oblikovali, hkrati pa nas je naučil ogromno tudi o tem, kako ta svet deluje zunaj samega igranja glasbe. Danes lahko zaradi tega precej bolj samozavestno stojimo na svojih nogah. Če uporabimo malo klišejsko prispodobo: ni nam samo prinesel ribe, ampak nas je naučil loviti.
Kako je delati z Dejanom, ki je vsaj eno generacijo starejši glasbenik? 20 let razlike v teh tehnološko tako hitrih časih ni malo – ali pa je rock'n'roll vseeno tako močna vez, da premaga vse razlike?
Dejan ima zelo zanimiv način dela, ki se običajno začne v naši glasbeni sobi, kjer potekajo tudi naše vaje. Tako je bilo že ob našem prvem srečanju. Bend mu zaigra material, na katerem smo delali, on pa na podlagi svojega znanja in izkušenj pove, kaj po njegovem deluje in kaj ne. Pogosto doda še kakšno referenco, za katero meni, da bi nam lahko pomagala pri iskanju prave smeri. Potem pa te v veliki meri pusti pri miru in pričakuje, da do rešitve prideš sam. Ne bo ti napisal boljše bas linije ali boljšega besedila, ampak ti pokaže, kje sam vidi težavo. Da ti vpogled v svoj način razmišljanja in dojemanja glasbe – na tebi pa je, ali ga znaš ponotranjiti in iz njega nekaj narediti. Starostna razlika pri tem pravzaprav nikoli ni bila ovira. Pri glasbi precej hitro ugotoviš, da dober komad nima generacije.
Pred dnevi ste izdali šesto skladbo z bolj kot ne končanega prvega albuma Akt. Kaj je zgodba pesmi Dej me poglej?
Dej me poglej je zadnji hitrejši komad na albumu, zato smo ga želeli izdati še med poletjem. Menimo, da naš prvenec vsebuje precej kompleksnih melodij in besedil, kar se bo v celoti pokazalo šele ob izidu celotnega albuma, ampak med desetimi skladbami se najdejo tudi izjeme z nekoliko bolj lahkotno noto. Dej me poglej je zagotovo ena izmed njih. Tako kot večina naših komadov je nastal na večdnevnih vajah, ko se z bendom nekam umaknemo, postavimo opremo in nekaj dni samo ustvarjamo. Na albumu smo želeli imeti tudi nekaj bolj nostalgičnih, brezskrbnih in veselih občutkov – in iz tega je nastal ta komad.
Ploščo boste koncertno premierno predstavili v legendarnem Orto Baru v Ljubljani. Verjetno pa bo druga postaja turneje v Celju ali nekje v Savinjski … Ali?
Tako je. Debitantski album bomo želeli proslaviti tako, kot se spodobi, zato ga bomo 18. novembra v vsej veličini predstavili v legendarnem Orto Baru. Na ta koncert se pripravljamo že približno pol leta in za nas bo to brez dvoma eden največjih večerov do zdaj. Ta noč ne bo predstavljala samo desetih komadov, ki smo jih ustvarjali zadnjih nekaj let, ampak tudi ves trud in delo za zaprtimi vrati, ki ga občinstvo na koncu običajno ne vidi. Biti glasbenik je ena stvar, graditi bend in vse, kar pride zraven, pa povsem druga. Zato vse z veseljem vabimo 18. novembra v Orto Bar, da vidijo, kaj smo v teh letih ustvarili, in ta večer proslavijo skupaj z nami. Kar se tiče naslednjih postaj, seveda ne bi bilo presenečenje, če bi nas pot spet hitro pripeljala tudi domov v Savinjsko.
Ali še drži, da punce padajo na fante s kitarami?
Mislim, da to zagotovo nikoli ni povsem prenehalo držati. Je danes verjetno še bolj pomembno, kdo stoji za svojim inštrumentom, kakšno prezenco ima in kaj predstavlja. Pri nas je na primer, sodeč po odzivih publike, zaradi svoje prezence najbolj popularen ravno basist.
So torej basisti najbolj zaželeni člani benda, bolj kot pevci, ker znajo menda držati dober ritem …
Pevec Simon: Očitno je v tej govorici vendarle nekaj resnice.
Sezono poletnih festivalov boste zaključili v Celju (FUL Fest) in Velenju (LakeFest). Namenoma na domačem terenu?
Časovno sta se ta dva koncerta na koncu tako zložila povsem po naključju, bo pa zagotovo zelo lepo festivalsko sezono zaključiti v domačih krajih. Tukaj imamo ogromno prijateljev in ljudi, ki nas spremljajo že dlje časa, zato bo lepo po koncertih tudi preživeti nekaj časa z njimi. To nikakor ne pomeni, da pričakujemo samo domačo publiko. V zadnjem letu smo lahko res ponosni na to, iz koliko različnih koncev Slovenije se ljudje vozijo na naše koncerte. Na FULFestu zagotovo ne bosta manjkali niti naši zvesti fenici iz Izole.
Koliko novega albuma bomo lahko slišali na teh dveh nastopih?
Zagotovo večino, če ne kar vsega. Fane že pridno učimo besedila, da bodo do Orto Bara glasnejši od nas.
Cherry Flavoured ob koncu počitnic predstavljajo že svoj šesti singel 'Daj me poglej', s katerim so še korak bližje izidu debitantskega albuma 'Akt'. Bolj ali manj celega boste lahko slišali jutri, v petek, na celjskem FUL Festu ali pa naslednji petek na velenjskem LakeFestu.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
