Katarina Alič Čretnik: »Povabila bi vas, da si dovolite to doživeti«
Ste že slišali za gozdno kopel? Mozirjanka Katarina Alič Čretnik želi z njo spodbuditi ljudi, da si dovolijo biti tukaj in zdaj.
Katarino Alič Čretnik že od majhnih nog spremlja raziskovalni duh. Po študiju ruščine in sinologije je več kot petnajst let delala v svetu medijev in digitalnega marketinga, a je od nekdaj čutila, da jo zanima še kaj več. Ko je pred tremi leti končala šolanje za trenerko nevrolingvističnega programiranja, je bila njena duša še vedno nemirna. Dokler ni povsem naključno naletela na izraz gozdna terapija.
»Ko sem začela raziskovati o tem, mi je zapelo srce. Ugotovila sem, da je gozd tisti, ki ga iščem,« je uvodoma poudarila Katarina, ki kot certificirana vodnica gozdne terapije zdaj že drugo leto zapored izvaja gozdne kopeli v gozdovih v Zgornji Savinjski dolini, pri čemer želi ljudi spodbuditi, da si dovolijo biti tukaj in zdaj.
Pravi terapevt je gozd
Kako biti vodnica, se je učila pri ameriškem združenju Association of Nature and Forest Therapy (ANFT). Bohinjko, ki od leta 2012 domuje v Mozirju, zato pri delu navdihuje filozofija ANFT, ki pravi, da je terapevt gozd, vodnik ob tem le odpira vrata vanj.
»Vloga vodnikov je zato bolj spremljevalna, saj s povabili le pomagamo ljudem, da se s pomočjo svojih čutov osredotočijo nase. Da se v gozdu ustavijo, umirijo in zadihajo s polnimi pljuči,« poudarja Katarina.
Ravnovesje telesa, uma in duha
Gozdna terapija se je v 80. letih razvila na Japonskem, kjer jo poznajo pod imenom shinrin-yoku. Tam jo že desetletja vključujejo v programe javnega zdravstva, saj so raziskave pokazale, da ima stik z gozdom številne pozitivne vplive na telo in duševno počutje.
Ugotovili so, da sprehodi v gozdu uravnajo krvni tlak, znižujejo srčni utrip in raven kortizola, hormona stresa. Prav tako izboljšujejo imunski sistem. »V gozdu je več kisika, prav tako drevesa v zrak sproščajo fitoncide – strupe, s katerimi se drevesa branijo pred škodljivimi organizmi, a pri človeku ti spodbujajo nastajanje t. i. naravnih imunskih celic ubijalk, ki nas varujejo pred obolenji,« poudarja Katarina.
Čeprav japonska gozdna terapija temelji na terapevtskih pristopih k bolezenskim stanjem posameznikov, je pri nas bolj znana gozdna kopel, ki temelji na »kopanju« v zraku, polnem kisika in fitoncidov. »Dokazano je, da se pozitivni učinki na ljudi pojavijo že z dve- ali s triurnim sprehodom v gozd z vodnikom, ki jih pelje skozi proces odpiranja in prebujanja čutov s poudarkom na povezavi z naravo. In to počnemo tudi v Sloveniji,« pojasnjuje Katarina, ki opaža, da se ljudje pozitivnih učinkov pogosto zavedamo šele, ko si resnično dovolimo umiriti svoj tempo in se prepustimo trenutku.
Preproste naloge
Vodeno gozdno kopel vodniki najpogosteje izvajajo v manjših skupinah in običajno traja od dve do tri ure. Poteka počasi, brez cilja ali pritiska. »Zame je pomembno, da ljudem ustvarim varen prostor, v katerem se počutijo udobno in se lahko ustavijo. Vsako srečanje začnemo s kratkim uvodom, nato sledijo povabila, ki jih dajem na približno od 15 do 20 minut,« razloži Katarina.
Ta povabila so preproste naloge, ki pomagajo človeku, da se poveže s sabo in z okoljem. »Udeležence na primer povabim, naj najdejo drevo, ki na kakršenkoli način pritegne njihovo pozornost, ter ta čas preživijo z njim. Če na primer na poti do drevesa vidijo veverico, naj se osredotočijo na njo. Pomembno je, da sledijo tistemu, kar pritegne njihovo pozornost.«
Ob koncu vselej tudi pogovor
Po vsakem povabilu se skupina zbere v krogu, v katerem lahko vsak po želji pove, kaj je doživel. »Ne gre za razpravo ali razlago, ampak za deljenje izkušnje. Govori le tisti, ki je na vrsti. Vsi drugi poslušajo in ne sprašujejo. Tudi poslušanje drugih je namreč del procesa,« pove Katarina in doda, da pogosto vsak udeleženec v tem času opazi in doživi povsem različne stvari. To je tudi cilj gozdne kopeli, ki se vselej konča s čajnim obredom in sklepno mislijo udeležencev.
Smo bolj ali manj povezani?
Čeprav se ljudje zavedamo, da čas, preživet v naravi, blagodejno vpliva na naše zdravje in počutje, Katarina opaža, da se le redko znamo povsem ustaviti in se prepustiti trenutku. Tudi zato se za gozdno kopel še vedno bolj odločajo tisti, ki imajo na tem področju že nekaj izkušenj ali jih to področje vsaj malo zanima.
»Tudi zato menim, da imamo za razvoj na tem področju v Sloveniji še veliko priložnosti in tudi možnosti. Želim si, da bi se ljudje še bolj odločali za to in bi začutili, kaj vse nam ponuja narava. Ljudje smo namreč le del nje,« pove certificirana vodnica gozdne terapije, ki gozdne kopeli vodi tudi v okviru zgornjesavinjskega projekta Naravanje.
»Pravzaprav si želim povabiti ljudi, da bi si upali dovoliti to doživeti, preden si ustvarijo svoje mnenje. Da si dovolijo priti v gozd, se tam umiriti in si s pomočjo svojih čutil dovolijo biti tukaj in zdaj v času in prostoru,« še pove Katarina.
Storili korak naprej
Kljub temu se gozdna kopel v Sloveniji vendarle nekoliko prebuja, kar priča tudi to, da je od lani izobraževanje, ki temelji na osnovah ANFT, mogoče opraviti tudi v Sloveniji. Število certificiranih vodnikov gozdne terapije se zato v zadnjem času nekoliko povečuje. »Vodniki smo se letos poleti združili tudi v Slovensko združenje za gozdno terapijo. S tem želimo zagotoviti kakovostno izvajanje programov in širiti zavedanje o pomenu stika z naravo,« poudarja Katarina in dodaja, da ob certificiranih vodnikih društvo sestavljajo tudi navdušenci in podporniki.
Njihovo poslanstvo je povezovati ljudi z gozdom na način, ki spodbuja telesno, duševno in čustveno dobrobit. Potihoma si želijo, da bi se ljudje tudi v Sloveniji za gozdno kopel odločali kot za preventivo za zdravje.
»V nekaterih državah je gozdna terapija že vrsto let del javnega zdravstva. Močno razvita je tudi v Južni Koreji, v kateri imajo več kot 50 različnih centrov za gozdno terapijo, ki so namenjeni različnim življenjskim ciklom ljudi. Nekateri so namenjeni majhnim otrokom, najstnikom, staršem v pričakovanju, starejšim …« še pove Katarina, ki verjame, da bomo tudi v Sloveniji nekoč znali v gozd vstopati ne le zaradi rekreacije, temveč predvsem zato, da bomo v njem poiskali ravnovesje in mir.
E-novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se