© 2025 NT&RC, d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 5 min.

Katarina Alič Čretnik: »Povabila bi vas, da si dovolite to doživeti«


Sintija Jurič
23. 11. 2025, 05.00
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Ste že slišali za gozdno kopel? Mozirjanka Katarina Alič Čretnik želi z njo spodbuditi ljudi, da si dovolijo biti tukaj in zdaj.

katarina-alic-cretnik, gozdna-terapija, gozdna-kopel
Andraž Purg
Gozdne kopeli najpogosteje izvaja v gozdovih v okolici Mozirja in v preostali Zgornji Savinjski dolini.

Katarino Alič Čretnik že od majhnih nog spremlja raziskovalni duh. Po študiju ruščine in sinologije je več kot petnajst let delala v svetu medijev in digitalnega marketinga, a je od nekdaj čutila, da jo zanima še kaj več. Ko je pred tremi leti končala šolanje za trenerko nevrolingvističnega programiranja, je bila njena duša še vedno nemirna. Dokler ni povsem naključno naletela na izraz gozdna terapija.

»Ko sem začela raziskovati o tem, mi je zapelo srce. Ugotovila sem, da je gozd tisti, ki ga iščem,« je uvodoma poudarila Katarina, ki kot certificirana vodnica gozdne terapije zdaj že drugo leto zapored izvaja gozdne kopeli v gozdovih v Zgornji Savinjski dolini, pri čemer želi ljudi spodbuditi, da si dovolijo biti tukaj in zdaj.

katarina-alic-cretnik, gozdna-terapija, gozdna-kopel
Andraž Purg
Verjame, da vsak v sebi nosi odgovore na svoja vprašanja.

Pravi terapevt je gozd

Kako biti vodnica, se je učila pri ameriškem združenju Association of Nature and Forest Therapy (ANFT). Bohinjko, ki od leta 2012 domuje v Mozirju, zato pri delu navdihuje filozofija ANFT, ki pravi, da je terapevt gozd, vodnik ob tem le odpira vrata vanj.

»Vloga vodnikov je zato bolj spremljevalna, saj s povabili le pomagamo ljudem, da se s pomočjo svojih čutov osredotočijo nase. Da se v gozdu ustavijo, umirijo in zadihajo s polnimi pljuči,« poudarja Katarina.

katarina-alic-cretnik, gozdna-terapija, gozdna-kopel
Andraž Purg
Ko gozd postane prostor sprostitve in miru.

Ravnovesje telesa, uma in duha

Gozdna terapija se je v 80. letih razvila na Japonskem, kjer jo poznajo pod imenom shinrin-yoku. Tam jo že desetletja vključujejo v programe javnega zdravstva, saj so raziskave pokazale, da ima stik z gozdom številne pozitivne vplive na telo in duševno počutje.

Preberite še

Ugotovili so, da sprehodi v gozdu uravnajo krvni tlak, znižujejo srčni utrip in raven kortizola, hormona stresa. Prav tako izboljšujejo imunski sistem. »V gozdu je več kisika, prav tako drevesa v zrak sproščajo fitoncide – strupe, s katerimi se drevesa branijo pred škodljivimi organizmi, a pri človeku ti spodbujajo nastajanje t. i. naravnih imunskih celic ubijalk, ki nas varujejo pred obolenji,« poudarja Katarina.

Čeprav japonska gozdna terapija temelji na terapevtskih pristopih k bolezenskim stanjem posameznikov, je pri nas bolj znana gozdna kopel, ki temelji na »kopanju« v zraku, polnem kisika in fitoncidov. »Dokazano je, da se pozitivni učinki na ljudi pojavijo že z dve- ali s triurnim sprehodom v gozd z vodnikom, ki jih pelje skozi proces odpiranja in prebujanja čutov s poudarkom na povezavi z naravo. In to počnemo tudi v Sloveniji,« pojasnjuje Katarina, ki opaža, da se ljudje pozitivnih učinkov pogosto zavedamo šele, ko si resnično dovolimo umiriti svoj tempo in se prepustimo trenutku.

katarina-alic-cretnik, gozdna-terapija, gozdna-kopel
Andraž Purg
Hvaležna je za klic gozda in za priložnost, da tja popelje še druge ljudi.

Preproste naloge

Vodeno gozdno kopel vodniki najpogosteje izvajajo v manjših skupinah in običajno traja od dve do tri ure. Poteka počasi, brez cilja ali pritiska. »Zame je pomembno, da ljudem ustvarim varen prostor, v katerem se počutijo udobno in se lahko ustavijo. Vsako srečanje začnemo s kratkim uvodom, nato sledijo povabila, ki jih dajem na približno od 15 do 20 minut,« razloži Katarina.

Ta povabila so preproste naloge, ki pomagajo človeku, da se poveže s sabo in z okoljem. »Udeležence na primer povabim, naj najdejo drevo, ki na kakršenkoli način pritegne njihovo pozornost, ter ta čas preživijo z njim. Če na primer na poti do drevesa vidijo veverico, naj se osredotočijo na njo. Pomembno je, da sledijo tistemu, kar pritegne njihovo pozornost.«

katarina-alic-cretnik, gozdna-terapija, gozdna-kopel
Andraž Purg
Posameznik lahko povabilu sledi tudi s pomočjo kartic, ki jih je Katarina izdelala sama.

Ob koncu vselej tudi pogovor

Po vsakem povabilu se skupina zbere v krogu, v katerem lahko vsak po želji pove, kaj je doživel. »Ne gre za razpravo ali razlago, ampak za deljenje izkušnje. Govori le tisti, ki je na vrsti. Vsi drugi poslušajo in ne sprašujejo. Tudi poslušanje drugih je namreč del procesa,« pove Katarina in doda, da pogosto vsak udeleženec v tem času opazi in doživi povsem različne stvari. To je tudi cilj gozdne kopeli, ki se vselej konča s čajnim obredom in sklepno mislijo udeležencev.

katarina-alic-cretnik, gozdna-terapija, gozdna-kopel
Andraž Purg
Gozdna kopeli se vselej konča s čajnim obredom in sklepno mislijo udeležencev.

Smo bolj ali manj povezani?

Čeprav se ljudje zavedamo, da čas, preživet v naravi, blagodejno vpliva na naše zdravje in počutje, Katarina opaža, da se le redko znamo povsem ustaviti in se prepustiti trenutku. Tudi zato se za gozdno kopel še vedno bolj odločajo tisti, ki imajo na tem področju že nekaj izkušenj ali jih to področje vsaj malo zanima.

»Tudi zato menim, da imamo za razvoj na tem področju v Sloveniji še veliko priložnosti in tudi možnosti. Želim si, da bi se ljudje še bolj odločali za to in bi začutili, kaj vse nam ponuja narava. Ljudje smo namreč le del nje,« pove certificirana vodnica gozdne terapije, ki gozdne kopeli vodi tudi v okviru zgornjesavinjskega projekta Naravanje.

»Pravzaprav si želim povabiti ljudi, da bi si upali dovoliti to doživeti, preden si ustvarijo svoje mnenje. Da si dovolijo priti v gozd, se tam umiriti in si s pomočjo svojih čutil dovolijo biti tukaj in zdaj v času in prostoru,« še pove Katarina.

katarina-alic-cretnik, gozdna-terapija, gozdna-kopel
Andraž Purg
Na gozdni kopeli ne manjkajo niti domača jabolka.

Storili korak naprej

Kljub temu se gozdna kopel v Sloveniji vendarle nekoliko prebuja, kar priča tudi to, da je od lani izobraževanje, ki temelji na osnovah ANFT, mogoče opraviti tudi v Sloveniji. Število certificiranih vodnikov gozdne terapije se zato v zadnjem času nekoliko povečuje. »Vodniki smo se letos poleti združili tudi v Slovensko združenje za gozdno terapijo. S tem želimo zagotoviti kakovostno izvajanje programov in širiti zavedanje o pomenu stika z naravo,« poudarja Katarina in dodaja, da ob certificiranih vodnikih društvo sestavljajo tudi navdušenci in podporniki.

Njihovo poslanstvo je povezovati ljudi z gozdom na način, ki spodbuja telesno, duševno in čustveno dobrobit. Potihoma si želijo, da bi se ljudje tudi v Sloveniji za gozdno kopel odločali kot za preventivo za zdravje.

»V nekaterih državah je gozdna terapija že vrsto let del javnega zdravstva. Močno razvita je tudi v Južni Koreji, v kateri imajo več kot 50 različnih centrov za gozdno terapijo, ki so namenjeni različnim življenjskim ciklom ljudi. Nekateri so namenjeni majhnim otrokom, najstnikom, staršem v pričakovanju, starejšim …« še pove Katarina, ki verjame, da bomo tudi v Sloveniji nekoč znali v gozd vstopati ne le zaradi rekreacije, temveč predvsem zato, da bomo v njem poiskali ravnovesje in mir.

katarina-alic-cretnik, gozdna-terapija, gozdna-kopel
Andraž Purg
»Dokazano je, da se pozitivni učinki na ljudi pojavijo že z dve- ali s triurnim sprehodom v gozd z vodnikom, ki jih pelje skozi proces odpiranja in prebujanja čutov s poudarkom na povezavi z naravo,« poudarja Katarina.

E-novice

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

katarina-alic-cretnik, gozdna-terapija, gozdna-kopel
Andraž Purg
»Ljudje si le redko vzamemo nekaj ur, da bi šli v naravo in tam samo bili. Da bi se ustavili, opazovali in poskusili začutiti vse, kar nas obdaja,« poudarja Katarina Alič Čretnik.

© 2025 NT&RC, d.o.o.

Vse pravice pridržane.