Suša in vročina oslabila drevesa, sedaj grozijo še podlubniki
Da minimalne padavine in visoke temperature ne prizanašajo gozdovom, opozarjajo v celjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije. Za ohranitev dreves pozivajo k primernemu ravnanju lastnikov gozdov.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Novi tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V celjski enoti Zavoda za gozdove Slovenije pravijo, da so na plitvih tleh in strmih južnih pobočjih gozdovi listavcev obarvani že povsem jesensko. Pa tudi na drugih rastiščih sušni in vročinski stres puščata posledice na vseh gozdnih rastlinah. Nekatera drevesa so doživela vročinsko kap in si v naslednji rastni sezoni ne bodo opomogla.
Grozi razvoj podlubnikov
Zaradi suše in vročine so iglavci, predvsem smreka, na udaru še zaradi razvoja podlubnikov. »Zmožnost obrambnih sistemov dreves se je zaradi suše zmanjšala na minimum, kar v kombinaciji z ugodnimi pogoji za rojenje podlubnikov predstavlja veliko tveganje za naravno katastrofo,« sporočajo iz celjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije.
Sodelavci enote povečano populacijo podlubnikov ugotavljajo povsod, od nižin pa vse do zgornje gozdne meje. Revirni gozdarji na celotnem gozdnogospodarskem območju odkrivajo žarišča in pozivajo lastnike, naj jih čim prej sanirajo. Kljub morebitnim padavinam in bolj mokri jeseni se razvoj podlubnikov namreč ne bo zaustavil. Težave se bodo nadaljevale v jesen in predvidoma v naslednja leta.
Kakšni so znaki napada?
Lastnike, ki imajo v gozdu smreko, predstavniki zavoda za gozdove pozivajo, da redno pregledujejo svoj gozd in so pozorni na morebitne znake napada podlubnikov (rjava črvina ob koreničniku pod smreko, spreminjanje iglic v rdečkasto barvo, sušenje in odpadanje iglic, prekomerno smolenje v srednjem delu drevesa, sušenje vrhov).
Ob pojavu takšnih znakov naj obvezno obvestijo revirnega gozdarja in naj ne čakajo na izdajo odločbe, temveč takoj pričnejo s sanacijo – posekom in odvozom napadenega lesa ter izdelavo gozdnega reda. »V vročini je razvoj podlubnikov še hitrejši, zato je hitro spravilo napadenega lesa ključno, da se škoda ne širi v sosednje sestoje. Ob prejemu odločbe oz. obvestila gozdarja, da imajo v svojem gozdu lubadarke, naj se lastniki takoj odzovejo,« je poudaril Marko Lekše iz celjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije.
Kaj pa zemljišča v solastništvu?
Za parcele, ki so v solastništvu, Lekše predlaga, da solastniki predhodno izberejo skupnega predstavnika, ki jih bo zastopal – o tem naj obvestijo svojega gozdarja. »Že predhodno je dobro preveriti in pripraviti tehnično brezhibnost orodja in opreme, ki bi jih potrebovali za sečnjo. Varnost pri delu naj bo na prvem mestu,« je dodal.
Poudaril je, da ima odgovornost za pravočasen posek lastnik in ne izvajalec. Usposobljene izvajalce lahko lastniki gozdov poiščejo na portalu https://www.mojgozdar.si/
»Vse obiskovalce gozdov in naravnega okolja opozarjamo, naj upoštevajo razmere v gozdu, s svojo dejavnostjo naj ne ovirajo lastnikov oz. izvajalcev pri delu. Za zdravje gozdov je absolutna prioriteta sanitarni posek, saj s tem preprečujemo ali vsaj blažimo še večje negativne spremembe v naravi,« pravijo v celjski območni enoti Zavoda za gozdove.
Poziv k izvajanju gozdnega reda
Zelo pomembno je dosledno izvajati gozdni red, še opozarjajo v celjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije. »Kjer je to mogoče in ekonomično se pogosto izvažajo sečni ostanki, ki se uporabijo za sekance. Ti kupi morajo biti pravočasno zmleti, saj prav tako predstavljajo bazo za razvoj podlubnikov. Veljavna zakonodaja prepoveduje odlaganje gozdnih lesnih sortimentov in sečnih ostankov v struge potokov in hudournikov (poplavna varnost). Prav tako jih ni dovoljeno odlagati v jarke, na pasišča prostoživečih živali, v kale oziroma kaluže, ob vodne izvire ali na gozdne prometnice,« je sporočil Lekše.
Na udaru tudi živali v gozdovih
V teh ekstremnih razmerah je poleg rastlinstva ogroženo tudi gozdno živalstvo. Zaradi pomanjkanja vode in toplotne obremenitve trpijo vse živali – veliki sesalci, ptice, plazilci, dvoživke, žuželke in mikroorganizmi v tleh. »Cel ekosistem je zelo prizadet, zato mu ljudje ne povzročajmo dodatne škode in ga ne vznemirjajmo po nepotrebnem,« poudarja Lekše.
Dodal je, da padavine, ki so sicer v teh dneh zajele tudi naše kraje, razmer ne bodo bistveno izboljšale. Zato je še enkrat pozval vse lastnike gozdov in javnost, da upoštevajo navodila in naredijo vse potrebno, da bo gozd in gozdni prostor letošnje vroče poletje preživel s čim manj negativnimi posledicami.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
