V primežu suše: v strugah vse manj vode, pod zemljo nič bolje
Reke v savinjski regiji imajo vse manj vode, podpovprečne so tudi gladine podzemnih voda. Arso opozarja, da se sušne razmere v prihodnjih dneh še ne bodo izboljšale.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Novi tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kot pojasnjujejo v Agenciji RS za okolje (Arso), je vodnatost večine rek v savinjski regiji v prvem tednu avgusta manjša od običajne majhne vodnatosti, ki je značilna za ta letni čas.
»Hitrosti pretokov rek savinjske regije so pod dolgoletnim povprečjem. Savinja, Paka, Ložnica, Gračnica, Hudinja v zgornjem toku in Voglajna v spodnjem toku so imele npr. v petek, 7. avgusta, letos povprečen dnevni pretok med 5 in 25 percentila srednjih dnevnih pretokov za tekoči mesec v obdobju 1991–2020. To pomeni, da je bilo v 75 do 95 odstotkih časa vode v strugi več kot danes,« so poudarili v Arso in dodali, da imajo Dreta, Bolska, Lučnica ter Paka in Voglajna v zgornjem toku običajno manjši pretok.
Rekorda letos še niso zabeležili
Čeprav rekordno majhnih pretokov na vodomernih postajah savinjske regije letos še niso zabeležili, v zadnjem desetletju v agenciji opažajo zmanjševanje količin vode spomladi in poleti ter podaljševanje trajanja nizkovodnega stanja rek.
»Zlasti je izstopalo leto 2022, ko je bila vodnatost rek savinjske regije kar pol leta podpovprečna. Izjemi sta bili leti 2023 in 2024, ko so bile reke običajno in nadpovprečno vodnate,« so poudarili. Dodali so, da so bile v dolgoletnem obdobju opazovanj reke na Savinjskem izredno majhno vodnate tudi leta 1993 in zlasti 2003, ko so zabeležili rekordno nizko vodnatost rek.
Presušitve vodotokov še niso zabeležili
Ali v primeru nadaljevanja vročine in suše obstaja nevarnost, da bi posamezni manjši vodotoki v savinjski regiji presahnili? V Arso odgovarjajo, da v dolgoletnem obdobju spremljanja vodnatosti rek na vodomernih postajah v savinjski regiji še niso zabeležili presušitve vodotokov.
»Na podlagi podatkov, ki so nam na voljo, verjetnosti za ta pojav ne zaznavamo. Manjši vodotoki so zelo širok pojem. Arsova opazovalna mreža namreč ne zajema vseh vodotokov. Mogoče kakšen manjši vodotok, ki ga ne merimo, vseeno presahne, a tega ne vemo,« pojasnjujejo.
Kot dodajajo, se bodo hidrološke razmere izboljšale šele po dolgotrajnejših, večdnevnih zmernih padavinah, ki zaenkrat še niso predvidene. O izrazitosti suše bodo lahko presojali šele ob koncu vročinskega vala oziroma ob koncu leta. »Vrednost vode zares spoznamo šele v času suše – ne takrat, ko brezskrbno teče, ampak takrat, ko je ni,« so poudarili.
Temperatura rek tudi 30 stopinj Celzija
Če je vodnatost rek podpovprečna za ta čas, je bila na drugi strani v prvih dneh avgusta temperatura rek savinjske regije nadpovprečna.
»Srednja dnevna temperatura rek je od 24 do 26 stopinj Celzija. Najvišje dnevne temperature vode v popoldanskih urah presegajo 25 stopinj Celzija. Temperatura posameznih rek – Savinje in Voglajne v Celju ter Hudinje v Škofji vasi – za krajši čas doseže celo 30 stopinj Celzija,« so povedali v Arso in pojasnili, da imajo povirni deli rek temperaturo le za nekaj stopinj višjo od običajne za ta letni čas.
In podzemne vode?
Suša in zelo majhni pretoki v regiji lahko ob tem vplivajo tudi na oskrbo s pitno vodo, pri čemer je obseg vpliva odvisen tudi od značilnosti posameznega vodovodnega sistema, poudarjajo v Arso. »Splošne ocene za vodovodne sisteme znotraj regije zato ne moremo podati. Razmere je treba spremljati na ravni posameznih upravljavcev, ki glede na stanje vodnih virov in porabo po potrebi sprejemajo ukrepe za zagotavljanje zanesljive oskrbe s pitno vodo. Med ukrepi je lahko v skrajnih primerih tudi omejitev porabe,« pravijo.
Kot dodajajo, imajo med 30. julijem in 6. avgustom podzemne vode na območju Spodnje Savinjske doline podpovprečno gladino. »Gladina podzemne vode na nekaterih merilnih mestih v Spodnji Savinjski dolini je pod minimalnimi vrednostmi referenčnega obdobja. Vodnatost kraških vodonosnikov v regiji je vedno manjša,« poudarjajo.
»V naslednjih dneh ob tem ne pričakujemo večjih količin padavin, ki bi pomembno vplivale na količinsko stanje podzemnih voda. Sušne razmere se ne bodo spremenile, večjih sprememb količinskega stanja podzemnih voda ne pričakujemo. Gladine podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih se bodo postopno zniževale, izdatnost večine izvirov se bo zmanjševala,« napovedujejo.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
