Arhiv NTRC

»Na občinski praznik smo občani Laškega zelo ponosni. Na eni strani ga združujemo s prvo omembo Laškega. Ob tem se spominjamo tudi pridobitve trških in kasneje mestnih pravic. Praznik sovpada tudi z martinovim, ki je farni praznik, na osrednjem trgu Laškega pa stoji cerkev, posvečena sv. Martinu,« pravi župan Marko Šantej.

To bo prvi praznik Občine Laško pod vašim vodstvom. Kaj je bilo v prvem letu županovanja za vas najtežje?

Približno sem vedel, kaj me čaka. Je pa bil začetek fizično naporen zaradi usklajevanja vseh delovnih obveznosti, saj sem se moral prvi mesec po izvolitvi ob prevzemanju poslov na občini vsaj trikrat na teden voziti iz Laškega v Novo mesto, kjer sem bil zaposlen. Ko sem februarja letos delo župana začel opravljati poklicno, pa je bilo vse lažje. Ocenjujem, da smo s sodelavci delali uspešno, enako občinski svet, v katerem je približno polovica novih svetnikov. Verjamem, da bomo takšno pozitivno razmišljanje in sodelovanje nadaljevali ves mandat.

Ste v občinski upravi uvedli kakšne kadrovske spremembe?

Občinsko upravo smo okrepili z direktorico, saj je bilo to delovno mesto nekaj časa nezasedeno. Od poletja je na tem mestu Danijela Bevk Knez, ki strokovno dopolnjuje mene kot župana in vodi zaposlene v občinski upravi. Glede na to, da je vodenje občinske uprave prevzela v času dopustov sredi julija in da so takoj za tem sledile poplave, je imela zelo malo časa za uvajanje, a se je zelo izkazala. Ker se je po strokovni plati že na prejšnjih delovnih mestih ukvarjala s področjem vodotokov, nam je bila s svojim znanjem zelo v pomoč.

Laščani ste poplave doživeli že velikokrat, zato veste, kako ravnati v takšnih primerih. A to ne pomeni, da morate biti pri soočanju z naraslimi vodami prepuščeni sami sebi. Kako so ujme tokrat zarezale med ljudi, kakšne stiske so povzročile?

Zelo negativno so me presenetile izjave nekaterih visokih državnih uslužbencev, ki so v medijih izjavljali: »Saj občina Laško je itak navajena plavati.« Takšne izjave povzročijo še večje razočaranje med ljudmi, ki tu živijo in si želijo poplavne varnosti. Marsikateri občan, ki se je po poplavah oglasil na občini, je dejal, da ne vidi več svoje prihodnosti tam, kjer je živel dolga leta in se soočil z več poplavami ter svoje prihranke vedno znova vlagal v obnovo poškodovanega doma. Če se ne stori dovolj za poplavno varnost, to onemogoča razvoj ter povzroča velike stiske med ljudmi. Zato je ključno, da se čim prej izvedejo načrtovani protipoplavni ukrepi. V občini smo prizadetim občanom pomagali na različne načine. Med drugim smo v občinski upravi skupaj s strokovnimi službami vzpostavili stik z vsemi občani, ki so bili oškodovani, pomagali smo jih pri popisih škode, izpolnjevanju obrazcev. Usmerili smo jih tudi na ostale strokovne službe, da so jim pomagale na različnih področjih.

Kaj je trenutno največji izziv občine?

Zagotovo sestavljanje proračuna za leto 2024. Največji prihodek občin je povprečnina. Na drugi strani smo občine soočene s škodo po poplavah, ki močno vpliva na načrte, predvsem naložbene dejavnosti. Glede na vse zakonske obveznosti, ki smo jih občine dolžne izvajati, žal tudi v laški občini marsikatere naložbe, nujne za razvoj, še ne bomo mogli izpeljati. V kohezijskem obdobju 2021 – 2027 so občine ponovno upravičene do evropskih sredstev, ampak brez lastnega vložka teh naložb ne bo mogoče uresničiti. 

Na uresničitev sicer čaka kar nekaj dolgo načrtovanih projektov. Eden od teh je gradnja prizidka k Zdravstvenemu domu Laško. Kdaj se bo začela?

Glede prizidka imam dobre novice. Občina je pred nedavnim pridobila celotno projekto dokumentacijo, tako da imamo zdaj vso podlago za izvedbo javnega razpisa za izvajalca del. Vrednost naložbe po projektantski oceni presega 3,5 milijona evrov, kar je več, kot je bilo prvotno načrtovano. Zaradi tega gradnje ne bo mogoče izvesti v enem letu, načrtujemo jo v letih 2024 in 2025. Država bo projekt sofinancirala v višini nekaj več kot milijon evrov.

Občina že nekaj časa načrtuje tudi prenovo mestnega jedra Laškega. Kako daleč so projekti?

Prenova mestnega jedra je povezana tudi z nadaljevanjem izgradnje kanalizacijskega omrežja. Hkrati z izkopi za kanalizacijo je v načrtu ureditev tlakovanja ulic in ostale infrastuktre, od meteorne kanalizacije do javne razsvetljave in urbane opreme. Finančno je to precej velik zalogaj, ki trenutno ni sofinanciran, medtem ko kanalizacijsko omrežje je. Ta del kanalizacijskega omrežja smo dolžni izvesti do konca leta 2025. Gradnji kanalizacije bo sledil prvi sklop obnove mestnega jedra, ki bo obsegala predsem del območja Pod gradom, Aškerčev trg ter dele Mestne in Trubarjeve ulice.

Predvidena je tudi gradnja garažne hiše. Kam jo nameravate umestiti?

Umeščanje garažne hiše v mestno jedro pomeni veliko usklajevanja z zavodom za varstvo kulturne dediščine. Na osnovi idejnih rešitev smo se pred nekaj tedni s projektantom dogovorili, da pripravi idejno zasnovo, ki bo tudi že imela načelno soglasje zavoda. To je tudi pogoj za začetek projektiranja. Trenutno predlagano območje za garažno hišo je nasproti zdravstvenega doma, kjer je zdaj makadamsko parkirišče. Garažna hiša bo namenjena tako obiskovalcem zdravstvenega doma kot vsem ostalim, ki bodo prišli v Laško.

Pomemben premik je bil narejen tudi pri nadaljevanju gradnje kolesarske povezave od Tremerij do Laškega, kajne?

Pred kratkim je bil, verjamem da zadnji, usklajevalni sestanek na terenu s tistimi mnenjedajalci, s katerimi še nismo uspeli najti skupne točke, in sicer gre za približno 150-metrski odsek trase kolesarske poti. Dobili smo se predstavniki direkcije za infrastrukturo, ki bdi nad projektom, direkcije za vode, zavoda za varstvo narave in občine. Uskladili smo se o končnem poteku trase, pri čemer je projektant potreboval še nekatere podatke o zadnji hidrološko-hidravlični študiji, ki predvideva najvišje pretoke oziroma višino reke Savinje. Omenjena študija je bila v avgustu potrjena in verjamem, da bomo zdaj prišli do ustrezne rešitve. Gradnjo kolesarske povezave moramo nujno umestiti v naslednje kohezijsko obdobje 2021 – 2027. Kajti, če je ne bomo zgradili v tem času, se bojim, da zunanjih finančnih virov za to ne bo več na voljo. Glavnina poti je predvidena ob reki Savnji. Ob cesti kolesarska pot ni mogoča, saj gre cesta tudi skozi dvorišča kmetij in tam širitev za potrebe kolesarske steze ni možna. Po drugi strani so tam težava visoki nakloni.

Občina se je v zadnjem desetletju usmerila v novo strategijo razvoja. Laško se je iz pivovarskega mesta prelevilo v turistično destinacijo. V kolikšni meri turizem prispeva k razvoju občine?

Prepričan sem, da imamo v turizmu še veliko možnosti za nadgradnjo oziroma za izboljšave. Na eni strani je zelo dobro razvit zdraviliški turizem s Thermano kot naječjo zaposlovalko v občini in z Rimskimi termami. Tisto, kar moramo še ponuditi obiskovalcem Laškega, da bodo pri nas ostali dlje časa, pa so razna doživetja. Ne želimo si masovnega turizma, ampak takšnega, ki prinaša dodano vrednost. Opažam, da obstaja interes po kmečkem turizmu in glampingih. Tudi investitorji imajo željo po gradnji takšnih turističnih namestitvenih kapacitet. Naloga občine je, da jim to omogoči. V občinski prostorski načrt želimo umestiti dodatne površine za razvoj turizma na podeželju, predvsem na območju Marofa z ribniki in razvojem ribiškega turizma, Govc, kjer je možnost razvoja čebelarstva, rudarske dediščine, ter na Šmohorju, ki prav tako nudi še veliko možnosti za razvoj.

Kakšna je sicer gospodarska moč občine?

Velikih podjetij v občini Laško, ki bi zaposlovale preko 200 oseb, razen Thermane in pivovarne, ni. Predvsem gradimo na zdravih srednje velikih podjetjih, ki prinašajo visoko dodano vrednost in omogočajo zaposlitev tistih strokovnih kadrov, ki niso neposredno povezani s turizmom. Turizem je segment, ki zaposluje velik delež občanov, a imamo tudi elekrikarje, strojnike, gradbenike … Za njihov razvoj in delovanje je trenutno namenjena obrtna cona v Rečici, kjer so na voljo tudi še zemljišča za nadaljnji razvoj. Načrtujem, da bomo v naslednji finančni perspektivi uspeli vzpostaviti poslovni prostor, ki bo namenjen novejšim digitalnim, informacijskim, računalniškim tehnologijam, grafičnemu oblikovanju ...

Načrtov torej ne manjka. Kaj pa želite občanom ob občinskem prazniku?

Da bi kljub temu, da je bilo v zadnjih dveh mesecih veliko slabih novic, pozitivno gledali naprej. Vsak slab dogodek je tudi priložnost za nov začetek. In če bomo znali večkrat stopiti skupaj na takšen način, kot smo ob poplavah, bomo občino uspeli povrniti ne le v takšno stanje, kot je bila pred 4. avgustom, ampak jo še nadgraditi.

 BOJANA AVGUŠTINČIČ

Foto: Andraž Purg