Arhiv NTRC

Avtorica razstave, vodja domoznanskega oddelka v žalski knjižnici Karmen Kreže, pravi, da zametki organiziranega gasilskega dogajanja v Žalcu segajo v čas slovenskega narodnega prebujenja. »Kmalu po praznični nedelji, 6. septembra 1868, ko je bil na takratnih žalskih travnikih II. slovenski tabor, kjer so med drugim zahtevali Zedinjeno Slovenijo in uvedbo slovenskega jezika v vse šole, urade in cerkve, se je ne samo v Žalcu, temveč tudi po drugih krajih Spodnje Savinjske doline razcvetelo društveno življenje. Ustanavljati so začeli najrazličnejša društva. Med te organizacije štejemo tudi 13. februarja 1881 uradno ustanovljeno Požarno brambo Žalec.«

Zibelka slovenskega gasilstva

Slovenski prostovoljni gasilci so leta 1897 ustanovili Zvezo slovenskih požarnih bramb za takratno Spodnje Štajersko in za njen sedež izbrali Žalec, ki je postal zibelka takratnega slovenskega gasilstva. Za prvega načelnika te zveze je bil izvoljen Žalčan Josip Širca, ki je imel nenazadnje veliko zaslug za leta 1899 izdani slovenski »vežbovnik« za gasilce. Po tem učbeniku so vsa v zvezo včlanjena društva vpeljala slovensko poveljevanje. »Leta 1904 so nato v Ljubljani ustanovili Zvezo slovenskih gasilskih društev za vso Slovenijo. Tako so se tudi takratne požarne brambe preimenovale v prostovoljna gasilska društva ali čete,« še med drugim ugotavlja vodja domoznanskega oddelka.

Zagorela Hmeljarna

Eden največjih požarov v Žalcu je bil požar Hmeljarne v noči s 14. na 15. januar leta 1960. Zgradba je stala nasproti stare osnovne šole in železniške postaje Žalec. V času požara je bilo v njej polno uskladiščenega hmelja. Kljub velikemu trudu gasilcev je Hmeljarna pogorela. »V zadnjih 20 letih se je gasilstvo zelo spremenilo. V ospredju ni več toliko požarov, temveč je vedno več tehničnih intervencij. Gasilci pomagamo pri poplavah in drugih naravnih nesrečah, odklepanju vozil in stanovanj, rešujemo domače živali in otroke ter posredujemo pri nesrečah na cesti,« pravi aktualni predsednik žalskih gasilcev Vid Blagotinšek in dodaja, da so lahko vsemu temu kos s pomočjo lokalne skupnosti, ki je njihovemu delu zelo naklonjena. »V primeru težjih intervencij, ki trajajo dlje časa, Občina Žalec za gasilce pri njihovem delodajalcu pokrije stroške dela za dan, ko so doma bodisi zaradi intervencije bodisi zaradi počitka po njej.« V takšnih in drugačnih intervencijah sodeluje 55 operativnih članov, medtem ko ima društvo vsega skupaj trenutno 202 člana, ki imata svoj domicil v gasilskem domu v središču Žalca, zgrajenem leta 1980. Med njihovo opremo izstopa gasilsko vozilo z lestvijo, s katero rešujejo in gasijo požare na višjih zgradbah v celotni občini Žalec in na območju Gasilske zveze Žalec.

Heroj v fontani piva

Kljub odgovornemu delu jim ne zmanjka niti zanimivih idej, kako popestriti dogajanje v kraju. »Ker smo žalski gasilci veliki porabniki pitne vode, smo se najprej odločili za svojo pollitrsko pitno vodo. Glede na to, da smo doma v Žalcu, kjer imamo fontano piva, smo si rekli, zakaj ob 140-letnici ne bi dobili svojega piva, na katerega bomo sokrajane povabili, ko bomo praznovali obletnico,« pravi Blagotinšek, ki je vesel, da sta jim pri tem priskočila na pomoč žalska občina in zavod za kulturo, šport in turizem. »Prvič, drugič, tretjič nam varjenje ni šlo ravno najbolj od rok. Naposled nam je le uspelo. Nekaj piva smo ustekleničili, nekaj ga imamo v sodih. Septembra in oktobra si ga bo mogoče natočiti celo iz pipice na fontani, namenjene gostujočemu pivu.«