»Dokler je voda prekrivala park, sploh nismo vedeli, kaj nas čaka spodaj. Rastline so se dušile v blatu, nekatera drevesa in grmovnice smo morali požagati, saj jih nismo mogli očistiti.« Tako razmere v Mozirskem gaju po avgustovskih poplavah opisuje vodja parka Elica Bele. Čeprav je bilo težko, s somišljeniki niso obupali. Pri tem so se zgledovali po nazoru Elicinega očeta Jožeta Skornška, ki je bil med pobudniki, da so domačini sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja krajevni odpad preuredili v gaj.  

Šmartno ob Paki, ki praznuje občinski praznik novembra, je bilo med bolj prizadetimi lokalnimi skupnostmi v avgustovskih poplavah. Odprava obsežnih posledic na javni infrastrukturi bo dolgotrajna, a župana Janka Kopušarja skrbi predvsem psihično počutje ljudi, ki so ob povodnji in proženju plazov v strahu za svoja življenja in premoženje doživljali stres, zdaj nekatere pesti še negotovost, kje bodo lahko mirno in varno živeli. Kritičen je do države in stroke, ki se, kot pravi, obotavljata pri iskanju primernih rešitev za ljudi.

Nejca Zagerja iz Trbiža pri Ljubnem od Savinji smo prvič obiskali dan po avgustovski poplavi. Takrat je življenje njegove družine obtičalo pod večmetrskimi kupi gramoza. Po več mesecih na dobesedno opustošenem zemljišču še vedno neuspešno čaka na usmeritve in pomoč države. Kot mu že nekaj časa obljubljajo pristojni, naj bi bilo vse drugače po sprejetju ustreznih zakonskih podlag. A mlad Zgornjesavinjčan se je odločil, da do takrat ne bo sedel križem rok. Pri tem so mu na pomoč priskočili člani Rotary kluba Ptuj. Njihov predsednik Miran Golub je Nejcu dan pred njegovim 29. rojstnim dnevom izročil bon v vrednosti malo manj kot 11 tisoč evrov, zaradi česar bo novi začetek mlade družine s tremi otroki zagotovo lažji.

Pravi, da se je spomin na tisto stresno avgustovsko jutro z grenkobo za vedno zasidral v njem. Paka in Savinja ste prestopili bregove in preplavili njegov domači kraj. Ker je narasla voda ogrožala življenje nekaterih občanov, se je Sašo, kot ga kličejo prijatelji, takoj odzval na prošnjo gasilcev, naj jim pomaga pri reševanju ogroženih s svojim čolnom. Ker je izkušen ribič, je vedel, kje lahko podivjana reka skriva svoje pasti in nevarnosti. Zato mu je uspelo sokrajane in njihove štirinožne ljubljence prepeljati na varno. Njegova dejanja niso ostala spregledana, saj je ob letošnjem prazniku Občine Šmartno ob Paki prejel županovo priznanje.

Življenjska, zlasti pa karierna pot dr. Rafaela Cajhna je osupljiva. Kot strokovnjak za teorijo in tehnologijo regulacij, energetsko elektroniko in elektronska krmilja v močnostni elektroniki je za seboj pustil dragoceno zapuščino. Sodeloval je s tujimi in z domačimi ustanovami in podjetji. Izumil je univerzalni tranzistorski regulator in tranzistorske krmilne naprave za šestfazne usmernike, tiristorski sistem za vzbujanje sinhronih električnih generatorjev tovarne Rade Končar v Zagrebu in še več drugih naprav. Pomembno je tudi njegovo pedagoško delo. V več desetletjih pedagoškega in raziskovalnega dela je vzgojil na tisoče strokovnjakov elektrotehnike. Napisal je preko sto strokovnih in znanstvenih del, od tega več knjig in učbenikov. Za izjemno življenjsko delo na znanstvenem, izobraževalnem in gospodarskem področju bo prejel najčastnejše priznanje Občine Laško.

Vodenje Občine Laško je prevzel pred enim letom. Hitro je moral zavihati rokave, saj veliko časa za uvajanje ni bilo. Občina je morala namreč kljub spremembi na oblasti brez zaustavitev nadaljevati začrtane naložbe in jih izpeljati do konca, saj se v letošnjem letu končujejo največji infrastrukturni projekti, ki so vezani na kohezijsko obdobje 2014 – 2020. V laški občini sta to izgradnji 4,2 milijona evrov vrednega kanalizacijskega omrežja in športne dvorane v Rimskih Toplicah (3,2 milijona evrov). Nato se je bilo treba konec pomladi in poleti soočiti z neurji in s poplavami, ki so v občini Laško (spet) povzročili veliko škodo in stiske med ljudmi. Kljub vsemu župan Marko Šantej minulo leto ocenjuje kot uspešno, zato razlogov za proslavitev občinskega praznika, ki ga občina praznuje 7. novembra, ne manjka. Obeležili ga bodo s pestrim dogajanjem.

Krajani Letuša in Rečice ob Paki so sinoči dobili dodatna pojasnila o njihovi selitvi s poplavno ogroženega območja. Jasno je, da selitev bo, ni pa še znano točno pod kakšnimi pogoji. Sestanek je bil zaprt za širšo javnost. Domačini, ki so prihajali iz braslovške športne dvorane, pa so bili mešanih občutkov.

Danes je dan spomina na mrtve, ko ljudje obiskujejo grobove in se spominjajo tistih, ki jih ni več med nami. Tudi pokopališča na Celjskem so že nekaj dni polna cvetja in sveč. Med njimi je vse več lesenih, nekateri pa na grobove polagajo tudi porisane kamenčke in tako prispevajo k manjšemu onesnaževanju okolja. Veliko se je spremenilo tudi pri pogrebnih navadah.

Več kot sto let je stara hiša v vasi Savina v občini Ljubno, v kateri je Ivan Metulj odraščal in živel vse do avgustovskih poplav. Ob hiši je bila pred desetletji žaga, saj mimo teče Savinja, ki je pogosto poplavljala. Vendar Ivan pravi, da njena uničujoča moč ni bila še nikoli tako silovita kot letos avgusta. Polovica hiše je bila pod vodo, skoraj vse v njej je uničeno, hlev ob hiši, v katerem k sreči ni bilo živali, je deroča voda odnesla. Ivanu in njegovi partnerki Poloni, ki se je k njemu preselila pred kratkim, je občina sicer zagotovila nadomestno stanovanje na Ljubnem ob Savinji, a srce ju vleče nazaj v Savino. »Dom je le dom,« je s solzami v očeh med pogovorom večkrat poudarjal Ivan.

Zaselek Struge je bil tisto oktobrsko dopoldne ovit v meglo. Rahel dež je prekinil dneve sončnega in toplega jesenskega vremena, ki je prebivalcem omogočilo temeljito čiščenje okolice hiš, čeprav ne vedo, ali bodo v njih še lahko živeli. Tudi Kristl Germelj se je potikal okoli hiše, ko sva se s fotografom pripeljala na obisk. Z ženo Jožico sta se po silovitih avgustovskih poplavah, ki so popolnoma izmaličile podobo Strug, morala preseliti, a sta se pred časom vrnila z upanjem, da bosta v svojem domu lahko še naprej preživljala jesen življenja. Plaz, ki se je začel sprožati pred dnevi, ju je prisilil, da sta ponovno zapustila dom. »Takšne agonije ne privoščiva nikomur,« pravita.

Na Gimnazije Celje – Center so tudi letos dan pred jesenskimi počitnicami pripravili dobrodelni koncert. Tudi večerno tradicionalno druženje generacij ob 111-letnici izgradnje stavbe šole je bilo dobrodelno naravnano. Poplavljenim v občini Luče je šola tako namenila več kot štiri tisoč evrov.

 V Zgornji Savinjski dolini so ponekod preventivno sprožili sirene za večjo pozornost prebivalstva na poplave in plazove. Sirene so se med drugim oglasile tudi v Lučah, kjer poplavljajo manjši vodotoki. Plaz nad Strugami zaenkrat polzi počasi. V občini Ljubno je narasla voda odnesla tri cestne odseke.  

Na regionalni cesti Arja vas–Velika Pirešica so sinoči malo čez 22. uro trčila tri osebna vozila. Ena oseba je na kraju poškodbam podlegla, štiri pa so reševalci odpeljali v celjsko bolnišnico. Gasilci PGE Celje in PGD Velike Pirešica so zavarovali kraj, odklopili akumulatorje, nevtralizirali iztekle motorne tekočine in pomagali drugim enotam. (ŠO, foto: bralka, 24 ur)

  Državni sekretar in vodja Službe Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic je vse, ki živijo v Strugah v občini Luče, ponovno poznal, da se preselijo v začasne namestitve. Popoldne se je namreč v tem kraju sprožil del plazu in zgrmel v Savinjo.    

Pred 1. novembrom, dnevom spomina na mrtve, je Mestna občina Celje tudi letos pripravila spominske slovesnosti. Dopoldne je bila osrednja slovesnost v Starem piskru, delegacije so nato položile vence še na Teharjah in pri grobnici na Golovcu.

Celjski kriminalisti so v noči na nedeljo na območju Vitanja zaradi povzročitve splošne nevarnosti odvzeli prostost 36-letnemu moškemu. (SŠol, Foto: arhiv NT)

Celjski kriminalisti so zaključili več mesecev trajajočo preiskavo hudodelske združbe, ki je izvedla najmanj 20 velikih tatvin na območju Slovenije in v kateri je delovalo najmanj 27 oseb. Preiskavo, v kateri so uporabili posebne metode dela in v kateri je sodelovalo večje število kriminalistov in policistov, je usmerjalo Okrožno državno tožilstvo v Celju. (SŠol, Foto: PUC)  

Celjski kriminalisti in policisti danes v sodelovanju s kriminalisti in policisti več drugih policijskih uprav opravljajo več hišnih preiskav na območju policijskih uprav Novo mesto in Ljubljana. (SŠol, Foto: Pixabay)

Včeraj se je Premogovniku Velenje zgodila delovna nesreča. Poškodovani so trije rudarji. (SŠol, Foto: FB Premogovnik Velenje)

V Celju je že tradicionalna spomladanska akcija čiščenja okolja, tokrat pa naj bi občani pomagali  poskrbeti za lepše okolje tudi v teh jesenskih dneh.