Arhiv NTRC

Barbara Pokorny, ki javni zavod Festival Velenje vodi že od leta 2008, priznava, da je za ustvarjalci izjemno naporno leto, ki je prednje postavilo nemalo preprek. Z znanjem in s prizadevnostjo ter podporo lokalne skupnost so jih uspeli preplezati. Ob tem priznava, da se je za zaposlene v javnem sektorju vseeno vse še nekako izšlo, medtem ko so se v nemilosti znašli številni samostojni kulturni ustvarjalci, samostojni podjetniki, podjetja, društva. »Vsi, ki imamo radi kulturo in umetnost, smo v tem letu zagotovo še bolj spoznali, kakšen pomen igrata v našem življenju. Kultura in umetnost sta kot kruh in zrak, brez katerega ne znamo živeti,« pravi Pokornyeva. »Kljub vsem omejitvam in zapovedim – ali pa ravno zato – se je v nas razvil čisto nov kreativni duh, ki je leto vendarle lepo zaokrožil in bogatil z mnogimi dejavnostmi in dogodki.«

Glasba s teras

Že v spomladanskem valu epidemije so se v Festivalu Velenje zelo dobro organizirali in začeli razvijati nove produkte ter dogodke, s čimer so ohranjali vsaj minimalen stik z občinstvom, ljudem so tako ponudili vsaj nekaj kulturnih doživetij. »Mislim, da smo med prvimi v Sloveniji začeli izvajati nastope s teras naših objektov, galerije in kulturnega doma, in tako z glasbo nagovarjati naključno mimoidoče na Titovem trgu. Spomnim se, da so bili nekateri ljudje, ko so po dveh mesecih spet slišali glas pevke v živo, kar solzni, tako močna čustva so jih preplavila,« se spominja direktorica. Tovrstne nastope so izvajali do poletja, ko so se ukrepi nekoliko sprostili in je bilo ponovno mogoče izvajati dogodke za manjši krog ljudi.

Mali in veliki Pikini navdušenci so septembra še bolj neučakano kot sicer pričakovali Pikin festival. Pika je namreč tista neustrašna deklica, ki se nikogar ne boji in je ni mogoče tako preprosto ugnati. Tudi lani se ni dala kar odgnati. In snovalci najbolj pikastega festivala so upravičeno ponosni, da jim je uspelo izpeljati tudi 31. Pikin festival. »Res je bil precej manjši kot prejšnji, a mnogi so nam čestitali za pogum, da smo se tega projekta v tem nemogočem letu sploh lotili,« pove Barbara Pokorny.

Selitev na splet

Ko nas je jeseni udaril drugi val epidemije, ki še vedno traja, so se tudi v Festivalu Velenje usmerili v objavljanje dogodkov na spletni strani in socialnih omrežjih. Nastala je vrsta inovativnih produktov, zanimivih delavnic, pogovorov, videov, razstav in objav. »Zelo opažene so bile tudi naše decembrske praznične instalacije, ki smo jih postavili po mestu – nekaj lesenih smrečic z lepimi željami smo odnesli tudi na bližnje hribe in vrhove.«

Optimistično v leto 2021

Kot je še povedala direktorica Festivala Velenje, so se pri pripravi letnega načrta dela odločili za optimističen pristop, kot da bo epidemije res kmalu konec. A imajo kljub vsemu pripravljen tudi rezervni načrt. »Osnovno programsko vodilo letošnjega leta bo, da bomo v program kar v največji meri vključevali domače, lokalne kulturne izvajalce in s tem na nek način pomagali tudi njim.« Tudi Mestna občina Velenje je že pripravila razpis za izvedbo občinskih proslav, ki naj bi jih pripravili domači kulturni ustvarjalci.

Obsežen načrt so pri Festivalu Velenje pripravili na področju lastne produkcije in resnično upajo, da ga bodo lahko izvedli. »Pripravili bomo tri lutkovne predstave, tri plesne produkcije, dve gledališki predstavi in večmedijski projekt, prav tako imamo v načrtu izpeljavo dveh mednarodnih projektov. V Galeriji Velenje imamo v načrtu deset razstav, večja med njimi je razstava oblikovalke stekla Tanje Pak, med drugim želimo prenoviti tudi našo stalno zbirko na Velenjskem gradu. V kinu bomo nadgradili projekt kulturne vzgoje Kinozaver,« smele načrte niza direktorica. Seveda si nadvse želijo, da bi letos v vseh svojih razsežnostih zaživel tudi Pikin festival. Pri tem bo nov izziv za vse velenjske ustvarjalce in organizatorje dogodkov predstavljal nov prireditveni oder.

Foto: arhiv NT in Festival Velenje

Preberite več v Novem tedniku