Odkrijmo zgodbe umetnikov
Ta konec tedna bo zreški Atelje MS gostil prav posebno knjižnico, v kateri bodo knjige spregovorile. Bralci bodo lahko tokrat posegli po polici, kjer domujejo knjige umetnikov.
Živa knjižnica v Zrečah bo gostila tri izjemne slikarje, najboljše in najbolj posebne. V knjige se bodo prelevili 77-letni Veljko Toman, akademski slikar in restavrator specialist ter maratonec, odlična 29-letna akademska grafičarka Natalija Juhart in Karmen Smodiš, priljubljena ilustratorka in slikarka, ki je v zadnjih sedmih letih popolnoma izgubila sluh.
Živa knjižnica omogoča, da na edinstven način vstopiš v življenje drugih in spoznaš njihove življenjske zgodbe. Obenem aktivno osvešča o človekovih pravicah in spodbuja razpravo o predsodkih in stereotipih v družbi.
Kot je pojasnila Valerija Motaln, lastnica in vodja Ateljeja MS, Živa knjižnica deluje kot vsaka druga knjižnica: »V njej si bralci izposodijo knjige, jih preberejo in nato vrnejo. Vseeno ima Živa knjižnica poseben čar: njene knjige so namreč ljudje. Bralec tako knjigo in njeno zgodbo spoznava skozi pogovor, knjiga pa bralcu omogoča, da odkriva različne kotičke njenega sveta.«
Zgodbe umetnikov
V Zrečah bodo lahko bralci posegli po knjižni polici, na kateri domujejo knjige, ki so v platnice ujele zgodbe umetnikov. Po predhodni rezervaciji na družbenih omrežjih Ateljeja MS bodo lahko bralci vstopili v svojevrsten knjižni svet, kjer vsebine ne bodo prebirali, temveč jo bodo izvedeli med pogovorom. Glede na zanimanje posameznika in zastavljena vprašanja bo vsebina žive knjige vselej nekoliko drugačna. Z eno knjigo se bo naenkrat lahko pogovarjal en bralec, ki bo lahko imel knjigo izposojeno približno uro.
Živa knjižnica bo zaživela med umetniškimi slikami v Ateljeju MS, kjer bodo v avgustu v izložbeni razstavi predstavili tudi slikarsko ustvarjanje tokratnih knjig.
| Projekt Živa knjižnica (Human Library) je leta 2000 razvila danska mladinska nevladna organizacija Ustavi nasilje. Kmalu se je ideja razširila po vsem svetu. V Zrečah bosta projekt ob podpori občine izvedli mladi psihologinji Zala Motaln in Maruša Fijavž, ki delujeta na podlagi mednarodnega certifikata za izvajanje projekta. |
Preberite več v Novem tedniku
