Arhiv NTRC

Sociologinja kadrovskega menedžmenta se je v knjižnici znašla po naključju, v okviru javnih del. »Spominjam se prvega dne v oddelku za odrasle in mladino, ko sva z žal že pokojno vodjo Majdo Kink, ki je bila tudi moja vzornica in mentorica, čistili skladišče, zlagali knjige na police …« se spominja Polonca Bajc Napret. Najprej je Kinkovi pomagala pri projektu Knjižnica na obisku, ki je še danes namenjen gibalno oviranim in starejšim, ki ne morejo sami v knjižnico.

Nato je dobila redno zaposlitev v knjižnici, opravila bibliotekarski izpit in bila nekaj časa vodja oddelka za odrasle in mladino. Leta 2010 se je celotna knjižnica preselila v sedanjo stavbo in nekaj časa je bila njena vodja. »Nato me je takratni žal tudi pokojni direktor mag. Branko Goropevšek določil za vodenje prireditev in odnosov z javnostmi. Torej imam raznovrstne izkušnje.« Na vprašanje, zakaj se je po vseh teh letih odločila za kandidaturo za direktorico, pravi: »Knjižnico imam zelo rada, je moj drugi dom in želela sem se preizkusiti v njenem vodenju. Sodelavci so me pri tem podprli.«

Je prednost, da je človek toliko let zaposlen v kolektivu, ali je to lahko slabost pri vodenju?

Menim, da je to prednost, ne samo zato, ker lahko bolj sproščeno začneš delo na novem delovnem mestu, ampak tudi zato, ker dobro poznaš sodelavce in njihove še neizkoriščene kompetence, ki bi se jih dalo bolje izkoristiti tudi z različnimi prerazporeditvami.

Časi so takšni, da se morate tudi v knjižnici prilagajati, se odzivati na spremembe. Njena vloga že nekaj časa ni le promocija branja, ampak nudi tudi številne dogodke in prireditve, na katere verjetno prihajajo tudi tisti, ki sicer v knjižnico ne zavijejo.

Knjižničarstvo je pred velikimi izzivi že vrsto let. Že pojav informacijske tehnologije nas je postavil pred nove izzive. Časi, ko so bile knjižnice zgolj prostor, kamor smo prišli študirat ali si izposodit knjige in kjer se je le šepetalo, so mimo. Že arhitektura knjižnic nakazuje, da so odprt prostor, izobraževalna, kulturna in družabna središča. Kavarna v okviru naše knjižnice dodatno prispeva k temu. To se vidi zlasti ob koncu tedna, ko pridejo starši z otroki in gredo najprej v knjižnico ter nato še v kavarno, saj se dobro počutijo v tem okolju. Zagotovo so tudi prireditve pomembna dejavnost, saj nanje hodijo tudi tisti, ki morda knjižnice ne obiskujejo, mi pa upamo, da jim bo pri nas všeč in da se bodo tudi včlanili. Veliko sodelujemo z drugimi zavodi in organiziramo malo drugačne vsebine, ki so se med obiskovalci zelo dobro prijele. Takšni so bili na primer sklopi predavanj s področja filozofije ali psihoanalize in filma.

Sicer pa smo v času epidemije pripravili strateški načrt razvoja knjižnice do leta 2026. V njem smo zajeli osem področij delovanja knjižnice in sestavili delovne skupine, ki pripravljajo predloge.

Eden od drugačnih dogodkov v vašem programu je tudi pesniški festival Izrekanja, ki je bil letos še posebej odmeven. Verjetno ni ravno običajno, da imajo knjižnice tovrstne festivale?

Leta 2018 je naš sodelavec Kristian Koželj predstavil zamisel o festivalu. Hvaležna sem, da je moja predhodnica mag. Polona Rifelj takoj zaznala festival kot priložnost in ga podprla, hkrati je to storila tudi Mestna občina Celje, ki je naša največja podpornica že vsa leta. Trenutno smo verjetno edina knjižnica v Sloveniji, ki je pod svoje okrilje sprejela kar zahtevno organizacijo in financiranje takšnega projekta, ki ga bomo nadaljevali in nadgrajevali. Letos smo sploh zadovoljni, saj sta bila tako obisk kot program zelo dobra.

Ko omenjate prireditve, opažamo, da se v Celju pogosto dogaja, da se podobni dogodki časovno pokrivajo. Ali ni mogoče boljše usklajevanje organizatorjev?

Letos je posebno leto, saj bi vsi radi nekaj organizirali in je veliko prireditev, koncertov ... Težko bi se uskladili, da se ne bi nič podvajalo. Z Muzejem novejše zgodovine Celje smo se npr. uskladili tako, da so njegovi dogodki ob sredah in naši ob četrtkih. Z zavodom Celeia imamo srečanja, da se nekoliko dogovorimo, imamo portal dogodkov, a povsem brez prekrivanja ne bo šlo. Sploh zdaj, ko so vsi začutili, da prireditve privabijo ljudi.

Omenili ste podporo Mestne občine Celje (MOC), ki kot ustanoviteljica tudi zagotavlja glavnino denarja za delovanje knjižnice – ob treh sosednjih občinah, ki prispevajo za tamkajšnje enote. Je po vašem mnenju takšen način financiranja lahko težava, ko pride do pomanjkanja denarja v občinskih proračunih? Bi morala država prevzeti večji del bremena?

Za zdaj lahko rečem, da sem vesela, da je naša ustanoviteljica MOC tako zgledna financerka in podpornica knjižnice ter da je ves čas naklonjena njenemu delovanju. Verjamem, da bo tako tudi v prihodnje. Upam, da bo ministrstvo za kulturo, ki prispeva za nakup knjižničnega gradiva, zaradi podražitev, ki so napovedane tudi za knjige, te upoštevalo in da ne bomo prikrajšali ljudi za branje. Za zdaj gradivo nabavljamo nemoteno.

Ste tudi kadrovsko ustrezno zapolnjeni?

44 nas je redno zaposlenih. Julija smo dobili dva javna delavca za pomoč v izposoji, česar smo veseli, saj decembra na razpisu nismo uspeli. Za področje, ki sem ga prej vodila, bomo iskali novega sodelavca, saj menimo, da je zelo pomembno.

Kako se odločate za nakupe novih knjig? Upoštevate tudi želje bralcev?

Imamo nabavno komisijo, ki je sestavljena iz vodij dejavnosti, od otroškega do strokovnega oddelka in leposlovja. Ti se posvetujejo z vodjo nabave. Spremljajo vse novosti na trgu, bralci pa tudi povedo svoje želje. Vsega se seveda ne da nabaviti. Sicer pa knjižnice sodelujemo v okviru medknjižnične izposoje.

Kako spodbujate branje med otroki in mladimi ter kako med odraslimi?

Otroški oddelek pod vodstvom Ide Kreča ves čas zelo dobro skrbi za spodbujanje branja in bralne kulture med mladimi. Motivacija najmlajših je ključna, da bodo tudi kasneje naši bralci. Že drugo leto smo pripravili zanimiv projekt Moja izbira je branje s počitniško nagradno igro, da bi mlade spodbudili, da bi brali tudi med počitnicami. Izbirali so lahko med 25 dejavnostmi in se potegovali za lepe nagrade. Vsak teden so bila v tem okviru bralna srečanja pod drevesom v Knjižnici pri Mišku Knjižku. Zaključna prireditev bo v lapidariju 8. septembra, ko bosta nastopila reper Trkaj in Igor Saksida s projektom Repki.

Tudi za spodbujanje branja med odraslimi imamo več programov, to so bralno-pogovorne urice, ki jih vodi Silvo Pur in kjer je skupina vedno polna, podobno velja za zanimanje za bralno značko za odrasle Z branjem do zvezd, ki sem jo uvedla pred 11 leti. V okviru U3O imamo krožek Z branjem do lepšega življenja, najnovejši pa je Bralni klub, ki bo ponujal malo bolj zahtevno branje in pogovore o knjigah.

Za strokovno literaturo je menda zadnja leta manj zanimanja, verjetno je kriv splet, kjer mladi prevečkrat iščejo podatke, ki niso vedno verodostojni. Kaj je po vašem mnenju mogoče storiti?

Knjižnice, starši in šole imamo zahtevno nalogo, da mladim dopovemo, da podatki na spletu, ki jih pogosto nekritično prepišejo, niso vedno zanesljivi. To opažam tudi pri raziskovalnih nalogah v okviru projekta Mladi za Celje, kjer sodelujem v ocenjevalni komisiji. Šole lahko veliko vplivajo na izbor virov s tem, ko določijo, koliko mora biti v katerem šolskem delu pisnih virov in kliko je lahko spletnih.

V povprečju je v Sloveniji v knjižnice včlanjenih približno 20 odstotkov ljudi. Kako je s članstvom pri vas in kakšne akcije imate za pridobivanje članov?

Pri nas je odstotek včlanjenih v knjižnico višji od slovenskega povprečja, dosega skoraj 30 odstotkov. Veseli me, ker je letos število naših članov močno naraslo. V vseh naših krajevnih enotah in celjski knjižnici smo v prvem polletju presegli podatke iz leta 2019, ko smo imeli 978 novih vpisov, letos pa jih je bilo v enakem obdobju kar 1.024. V Štorah so na višji vpis in izposojo zelo vplivali novi prostori knjižnice.

Med letom imamo več akcij za pridobivanje članov, ob svetovnem dnevu knjige na primer nudimo brezplačno članarino, z gimnazijami in Visoko zdravstveno šolo Celje smo dogovorjeni, da se ob vpisu v šolo včlanijo tudi v knjižnico. Prednost je tudi možnost vpisa na spletu.

Foto: Andraž Purg - GrupA

Več v Novem tedniku, ki je izšel 25. avgusta.

Preberite več v Novem tedniku