Magic Aleksander: Pričaral si je otroške sanje
Če bi res imel čarobno moč, bi se znal teleportirati, če bi lahko začaral del svoje kariere, bi v Sloveniji pričaral večje občinstvo, če bi lahko nastopal kjerkoli, bi trenutno izbral Dubaj. A v življenju Aleksandra Štucla, znanega kot Magic Aleksander, ni veliko »čejev«, saj je prepričan, da lahko s samozavestjo in z vztrajnostjo dosežemo skoraj vse. Tako je skromen 28-letnik z bogato kariero, zavidljivimi izkušnjami in mnogimi doseženimi cilji najbolj ponosen, da si lahko s svojimi otroškimi sanjami služi kruh. Aleksander čara in hitro začara sogovornika, še preden pokaže katerega od svojih čarovniških trikov.
Aleksander Štucl se je s čarovnijo srečal zgodaj v otroštvu. Neizmerno vesel je, da je danes njegov posel. V Sloveniji se je njegova prepoznavnost najbolj povečala, ko se je prijavil v oddajo Slovenija ima talent. Začaral in očaral je Slovence, nato je recept preizkusil še na Hrvaškem in celo v Veliki Britaniji, kjer si je njegov nastop v britanski različici oddaje ogledalo več sto milijonov gledalcev. Danes svoj urnik zapolnjuje s predstavami na različnih javnih in zasebnih dogodkih, sodeluje pri kreativnem snovanju trikov za različne reklame in druge podobne vsebine, trenutno se po Sloveniji predstavlja s svojo prvo tovrstno predstavo – komedijo Iluzija, ki jo je pripravil v sodelovanju s Špas teatrom.
Za umetniškim imenom Magic Aleksander se sicer skriva skromen, a samozavesten moški, ki je izredno povezan s svojo družino. Obožuje naravo, rad teče in se želi naučiti igrati kakšno glasbilo. Ogromno potuje, redno se trudi, da se v različnih jezikih vsaj delno sporazumeva s svojimi gledalci v tujini, hudomušno pripoveduje tudi o trikih, s katerimi je že kot najstnik osvojil kar nekaj ženskih src. Spregovoril je tudi o največji čarovniji življenja in zakaj ga je tako začarala.
Aleksander, dobesedno ste si pričarali otroške sanje, saj ste se že kot otrok navduševali nad čaranjem. Kdaj ste se prvič srečali s čarovnijo?
Res je, čaram že od majhnih nog. Sošolec mi je pokazal nek trik, ki me je navdušil. Začel sem vaditi, izvajal sem trike za prijatelje in družino, a si nisem mislil, da se bom celo življenje ukvarjal s čarovnijo.
Na spletu sem preverila, ali lahko za otroka kupim čarovniški set … Ne eden, nešteto jih je na voljo! Čeprav se skoraj vsi kot otroci navdušujemo nad čarovnijo, jo navadno prerastemo … Kaj je vplivalo na to, da ste rasli z njo?
Predvsem me je ves čas navduševalo to, da moj konjiček oz. ta umetnost nikoli ni enolična. Ves čas odkrivaš nekaj novega. In ko odkrijem nov trik, sem ne samo vesel, temveč vzhičen. Ta občutek me je spremljal celo življenje in temu sem sledil. Pomaga tudi, da so ljudje nad triki navadno izjemno navdušeni, in ta odziv je tisto, zaradi česar bi rad še več nastopal, se še več naučil. Ko opaziš kurjo polt pri gledalcu, je res dober občutek, vedno znova ga želim doživeti – je kot neka droga.
Uporabljate besedno zvezo »odkrivanje trika«. Kako je to videti? Si zamislite rezultat in iščete pot do njega? Kakšen je proces ustvarjanja trika?
Obstajata dva načina – lahko si najprej zamisliš trik ali najprej metodo. Iz okolice ves čas črpaš ideje. Na primer – rad bi, da izgine miza. Potrebujem dobro metodo, za kar potrebujem veliko znanja in izkušenj. Kako torej narediti iluzijo izginule mize? Mnogi čarodeji na različnih spletnih tečajih in kongresih, konvencijah razkrivajo svoje trike, torej svoje metode. Lahko izbereš neko metodo, na podlagi te pa razvijaš idejo, trik.
Zavidljivi uspehi so za vami. Nekateri so predvsem pripomogli k dobri prepoznavnosti, npr. Slovenija ima talent ter britanska in hrvaška različica te oddaje. Kateri nastop je za vas največji uspeh v dosedanji karieri?
Moj največji uspeh je, da se lahko s čaranjem preživljam, to je pred vsemi nastopi. Mnogi nekaj počnejo s srcem, a vemo, da to ni dovolj, da bi lahko izključno to počeli v življenju. Sicer mi je kar težko govoriti o uspehih, v osnovi sem zelo skromen fant in mi je to kar težko vprašanje, težko se pohvalim. Če res moram izbrati, bi izbral hrvaško oddajo Talenti – ta nastop mi je res uspel.
Kje ste imeli največjo tremo? V Sloveniji, kjer vas ljudje poznajo, na Hrvaškem, kjer ste imeli svoj najboljši nastop do zdaj, ali na britanskih talentih, kjer ste vedeli, da vas bodo spremljajo milijoni gledalcev?
Zagotovo na slovenski televiziji. Povprečno si je oddajo ogledalo 350 tisoč ljudi, jaz pa sem imel 17 let. Potem sem začel pridobivati samozavest, zato mi je bilo na hrvaških talentih lažje. No, na britanskih talentih so mi tik pred nastopom dejali, da si me bo ogledalo sto milijonov ljudi – to so tudi posebni občutki, če ne doživiš, težko razumeš. Imeti dve minuti, da prepričaš milijone posameznikov. Me je tudi tam pošteno stiskalo, da (smeh).
Kje ste se sicer izobraževali? Bradavičarka namreč ne obstaja.
Začel sem s knjigami, iz slovenskih knjižnic sem pobral vse knjige. Nadaljeval sem s spletom, nato sem obiskal prvi kongres v Mariboru, ki ga je vodil Magic Wladimir. Tam sem se res veliko naučil in predvsem spoznal veliko ljudi.
Foto: SHERPA
Preberite več v Novem tedniku
