Matjaž Jeršič

Z umetnostjo je povezan že od otroštva, saj je očeta že od majhnih nog spremljal pri režiranju in igranju v gledališču. Med odraščanjem se je nato najprej podal v glasbene vode. Bil je tudi ustanovitelj Radia Polzela, kasneje Radia Tempo, več let je delal tudi kot tonski mojster in se leta 2008 prvič preizkusil še v vlogi gledališkega režiserja. V gledališki skupini Kulturno-umetniškega društva (KUD) Polzela je do zdaj zrežiral že pet celovečernih predstav. Njegovo najnovejšo predstavo Komedija v komediji bodo polzelski gledališčniki na odru tamkajšnjega kulturnega doma premierno uprizorili že to nedeljo, 23. marca, ob 19. uri. Ponovili jo bodo še čez teden dni ob isti uri.

Rudi Korber

Odraščanje z gledališčem

Matjaž Jeršič je svojo umetniško pot začel že v osnovni šoli, ko je ustanovil glasbeno skupino. Sčasoma se je izpopolnil v glasbi, postal profesionalni glasbenik in nastopa na odrih doma in v tujini. Danes je najdejavnejši v glasbeni zasedbi Duo Jack, v kateri je s svojo sestro Urško. Že od nekdaj je bilo pomemben del njegove ustvarjalne poti tudi gledališče. Z njim ga je spoznal njegov oče Jaka Jeršič, gledališki igralec, režiser, dobitnik Linhartove plakete Zveze kulturnih organizacij RS in častni član KUD Polzela, ki je v svoji karieri zrežiral približno 50 celovečernih predstav in drugih dogodkov.

»Že kot otrok sem z očetom hodil na njegove vaje. Z leti me je nato gledališče vedno bolj zanimalo, zato sva skupaj obiskovala predstave in seminarje ter se veliko pogovarjala o tej umetnosti. Predstavil mi je tudi mnoge režiserje in igralce in hvaležen sem mu, da me je vpeljal v ta čudovit svet gledališča,« je poudaril Matjaž. Ob njegovemu očetu in sestri, ki je tudi predsednica gledališke skupine KUD Polzela, je z gledališčem močno povezana tudi njegova teta, izjemna igralka Anica Kumer, ki je leta 2003 prejela Borštnikov prstan

Vstop v režiserske vode

Ker se gledališka kri pretaka v vsej družini Jeršič, je gledališče hitro »zastrupilo« tudi Matjaža. Očetu je zato predlagal, da bi se tudi sam preizkusil v režiji, in leta 2008 je tako za gledališko skupino KUD Polzela prvič zrežiral predstavo Ta veseli dan ali Matiček se ženi Antona Tomaža Linharta. Z njo se je skupina uvrstila na regijsko Linhartovo srečanje odraslih gledaliških skupin v Zrečah, sam pa je prejel tudi nagrado za najboljšega režiserja na srečanju. »Prevzem režije v KUD Polzela od očeta je bil zelo težak. Oče je v svoji bogati karieri dosegel najvišja priznanja na gledališkem področju, zato je bilo za njim stopiti v te čevlje zelo odgovorno dejanje,« je poudaril Matjaž, ki mu pri režiranju močno pomagajo tudi mnogotere umetniške izkušnje, ki jih je ves čas nabiral na svoji poti.

Med letoma 1996 in 2009 je na njegovo pobudo deloval Radio Polzela, kasneje Radio Tempo. Kot tonski mojster je sodeloval z več radiji, tudi z Radiem Celje. Pet let je bil kot tonski mojster zaposlen tudi v SLG Celje. »Umetnost je zelo širok pojem in več kot imaš izkušenj, širše imaš možnosti ustvarjanja. Kot tonski mojster v SLG Celje sem predstave spremljal čez celotno nastajanje, sočasno sem pridobival tudi režijsko znanje. To je bil zame velik privilegij, sodeloval sem z najeminentnejšimi režiserji in tudi z njimi navezal pogovor o režiji. Od njih sem se veliko naučil,« je poudaril Matjaž.

Matjaž Jeršič

Iskanje bistva v zgodbi

Pri režiji mu je najbolj všeč proces nastajanja predstave. Najprej se loti poglobljenega branja besedila, nato si ustvari svoj pogled nanj in hkrati že del dramaturgije. Kot režiserja ga ne zanima zgolj prikaz besedila na odru, temveč iskanje bistva zgodbe, ki mora biti jasno sporočeno občinstvu. Pri izbiri igralcev vedno stavi na njihovo naravno povezanost z liki in jih usmerja, da odkrijejo svoje zmožnosti, ki jih nato v celoti izkoristijo za dosego želene dramaturgije.

Pri predstavah je rad provokativen, kritičen, nenavaden in inovativen. Čeprav je njegovo delo v okviru polzelskega ljubiteljskega gledališča pogosto izpostavljeno izzivom – kot sta pomanjkanje časa in virov – se z igralci veliko pogovarja o tematiki predstave. S pogovorom se namreč odpirajo nove zgodbe, pogledi, izkušnje in tudi rešitve, ki pripomorejo pri igri. »Srečo imam, da so moji igralci res predani gledališču in želijo igrati na visoki ravni. Zgodi se, da včasih ne najdemo primernega človeka za kakšno vlogo. V tem primeru za pomoč prosim kakšnega kolega iz drugega gledališča. Pri predstavi Komedija v komediji se nam bo tako kot gost pridružil izkušen igralec Živko Beškovnik iz gledališča Zarja Celje,« je napovedal Matjaž. Ob Živku v omenjeni gledališki igri nastopajo še stalni člani KUD Polzela, in sicer Marko Lesjak, Andreja Lesjak, Vlasta Pšaker, Vlado Marjetič, Darja Drobnič, Ferdinand Cvetko in Danica Palir.

Rudi Korber

Igra v igri

Gledališko igro Komedija v komediji bodo polzelski gledališčniki po večletnem premoru pod taktirko Matjaža Jeršiča na odru polzelskega kulturnega doma premierno uprizorili že to nedeljo, 23. marca. Predstava govori o nizu dogodkov, ki jih spremlja obrat kocke kot zrcalno vprašanje stabilnosti, uspešnega premagovanja izzivov in odkritega vpogleda v žlahtni jaz. Naslov originalnega besedila, ki je imelo naslov Komedija o komediji, je leta 1957 napisal Marjan Marinc. Matjaž in Jaka Jeršič sta ga nato priredila in posodobila, zato ima igra naslov Komedija v komediji. V predstavi bo zaigralo osem ljubiteljskih igralcev. Z njo bodo nato gostovali tudi drugod, igrali jo bodo še v naslednji gledališki sezoni. Prav tako so se z njo že prijavili na Linhartovo srečanje odraslih gledaliških skupin.

Kot je še poudaril Matjaž, so tudi to predstavo pripravili zelo premišljeno. Občinstvo namreč od gledaliških predstav pričakuje tudi malce eksperimentalnosti in drugačnosti, česar ne smejo prezreti niti amaterski gledališki ustvarjalci. »Osebno me v gledaliških predstavah in filmih zlasti moti prikazovanje problema s kričanjem, z razbijanjem in morijo. Občutno manjka čustvenih in življenjskih prizorov za blagor človeške duše. Menim namreč, da mora biti gledalec po kulturnem dogodku obogaten s spoznanjem, da je vredno živeti plemenito in pošteno,« je povedal vsestranski umetnik. In kaj svetuje režiserjem, ki so šele na začetku svoje poti? »V gledališču niso dovoljene bližnjice, ki bi preskočile stroko, zato berite literaturo, hodite na oglede gledaliških predstav, udeležite se kakšnega seminarja, prijavite se na Linhartova srečanja, saj je tudi to neke vrste gledališko izobraževanje.« Gledališče je namreč obrt, ki jo je treba venomer izpopolnjevati, zato po njegovih besedah ne smemo dovoliti, da nas v njem zanese površinskost.

Rudi Korber