Arhiv NTRC

Blaž Kocen je avtor številnih geografskih učbenikov in atlasov. V letu, ko obeležujemo dvesto let od njegovega rojstva in 150 let od njegove smrti, so v osnovni šoli na Ponikvi, ki po njem nosi tudi ime, pripravili vrsto dejavnosti, s katerimi so obudili spomin nanj. Med drugim so se s pisano paleto vsebin spomladi ukvarjali v projektnem tednu z naslovom Kocen z nami, svet na dlani. Vse to so obiskovalcem Kocenove sobote predstavili s pomočjo kratkega filma. V objektiv kamere so med drugim ujeli kar Kocena, ki je opisal razmere tistega časa, v katerem je živel.

Ravnateljica Andreja Ocvirk je ponosna, da so v tamkajšnji osnovni šoli na Kocenovo soboto gostili sklop sedmih predavanj na temo nazornosti pri pouku geografije nekoč, danes in jutri. Nekateri predavatelji so prišli na Ponikvo, drugi so se s pomočjo sodobne tehnologije javili iz tujine. Dogajanja se je med drugimi udeležil geograf in pedagog dr. Jurij Kunaver, ki ima izjemne zasluge za ohranjanje spomina na Kocena. Zaradi poznanstev z geologom dr. Stankom Buserjem ter učiteljico geografije in zgodovine v ponkovški osnovni šoli Slavo Kovačič je Kunaver v času službovanja Ponikvo obiskoval s študenti ter jo prepoznal kot kraj, zanimiv z geografskega vidika. Zaradi njegovega znanstvenega dela so o Kocenu začeli razpravljati v znanstvenih ustanovah in društvih. Pripomogel je, da so se leta 2007 pri Slovenski matici odločili za organizacijo znanstvenega simpozija o Kocenu. Med drugim je doslej velikokrat sodeloval pri organizaciji Kocenove sobote, na kateri je večkrat predaval in zaradi katere ta kraj obiščejo mnogi strokovnjaki. Zaradi vsega naštetega so v OŠ Ponikva stalno razstavo o Blažu Kocenu dopolnili s tremi panoji o Kunaverju.

Ponikvo je ob letošnji pomembni obletnici prvič obiskal direktor založbe Hölzel, kjer še vedno izdajajo atlase pod blagovno znamko Kozzen Atlas. Lukas Birsak je šoli podaril dva nova atlasa, eden od njiju je bil izdan letos. »Gospod se je zadnjih 15 let zanimal, da bi prišel k nam. Tokrat mu je v okviru Kocenove sobote vendarle uspelo,« je dejala Andreja Ocvirk. Pri tem ni skrivala navdušenja, da se je prireditve udeležila tudi upokojena učiteljica geografije in zgodovine Slava Kovačič, ki je učila številne generacije učencev na Ponikvi in je med drugim zaslužna, da se tamkajšnja šola imenuje po znanem geografu in kartografu.

Kocenove ideje so žive še danes

Predsednik organizacijskega odbora mednarodnega Kocenovega simpozija je bil učitelj geografije Rožle Bratec Mrvar. Pod mentorstvom dr. Kunaverja je v svojem diplomskem delu pripravil izčrpno študijo o življenju in delu Blaža Kocena. Pojasnil je, da je ta mož v svojih delih zelo poudarjal nazornost, ki je pri pouku geografije izjemno pomembna še danes. »Zato smo na predavanjih skušali osvetlili zgodovinski pomen Kocenovih del, geografijo v tistem obdobju. Spregovorili smo o tem, kako za nazornost skrbimo danes in kaj bo zanjo pomenila uporaba novih tehnologij v prihodnosti – gre za uporabo dronov, različnih aplikacij pri terenskem delu in podobno.«

Poudaril je, da je Kocen sodobne šolske atlase – katerih oče je – zasnoval z vidika uporabnosti, nazornosti za uporabnike. Prilagodil je njihovo zasnovo, težo, velikost in merila. Atlasi, ki so imeli daljšo tradicijo izhajanja, so se začeli prilagajati smernicam, ki jih je v geografijo vpeljal prav geograf, rojen na Ponikvi. »Nekatere njegove ideje, na katerih je zasnoval svoje učbenike in atlase, so žive še danes. Njegova dediščina je živa predvsem v sosednji Avstriji. Tam založba Hölzel atlase pod njegovim imenom, ki so simbol kakovosti, izdaja že 160 let. Kocenovi atlasi izhajajo tudi v Izraelu ter na nemško govorečem območju Italije, do pred kratkim so izhajali tudi v Bolgariji.«

Foto: Arhiv OŠ Blaža Kocena Ponikva

Preberite več v Novem tedniku