Arhiv NTRC

Tančičevi so kot pomembna trgovska družina v 19. stoletju vplivali na utrip in razvoj življenja v Šmarju pri Jelšah. V cerkvenih knjigah je bil okoli leta 1830 kot boter prvič omenjen trgovec, zastopnik za prodajo tobaka in lota ter občinski svetnik Franc Tančič. Trgovski in pekarski dejavnosti je bilo nato zvestih več generacij družine, ki ni ostala le pri omenjenih vejah podjetništva. Med drugim se je vključevala v politiko, podpirala je gradnjo železnice in se lotila še marsičesa drugega.

Zbiratelj Viktor Tančič se je leta 1914 rodil v zakonu nekdanjega šmarskega župana Viktorja-Ludvika Tančiča, kasneje zaposlenega v Pivovarni Union, in hotelirke ljubljanskega hotela Bellevue Maruške Deželak, ki je bila doma iz Laškega. »Bližina hotela in pivovarne ju je zbližala, mogoče ju je zbližala tudi bližina rojstnih krajev, saj Laško ni daleč od Šmarja. Moj oče se je rad pohvalil, da je eden redkih, ki je prvo svetovno vojno preživel v hotelu,« je povedal njegov sin Zmago Tančič.

Spomin na lepo otroštvo

Da je bil Viktor Tančič tako navezan na Šmarje, kljub temu da je prva otroška leta preživel v prestolnici, ni naključje. Njegova mama je leta 1920 umrla. Zato ga je v oskrbo v Šmarje za nekaj let vzela teta Ana Gajšek. Tam je končal šest razredov osnovne šole. V tistem obdobju je spoznal svojega dolgoletnega prijatelja Slavka Ciglenečkega. Čeprav je šolanje nadaljeval v Ljubljani, kjer se je kasneje tudi zaposlil, je s svojo družino velikokrat obiskal kraj, v katerem je preživel nekaj otroških let. »Naša družina je rada hodila na obisk k družinama Gajšek in Ciglenečki. Oče je s seboj vedno vzel albume razglednic in obujal spomine na lepe čase mladosti,« je dejal njegov sin. Slednji je eden največjih slovenskih zbirateljev, stare razglednice zbira že več kot štirideset let. Posveča se predvsem razglednicam Ljubljane, ki jih ima več kot devet tisoč, med njimi tudi najstarejšo iz leta 1891.

Zbirko posvetil svojim koreninam

Viktor Tančič je kot mladenič najprej zbiral star denar, za kar ga je navdušil njegov oče. Skrbno je shranjeval tudi razglednice, ki jih je prejemal od sorodnikov in prijateljev iz Šmarja. To osnovo je nadgradil v širšo zbirko, ki obsega več kot petsto primerkov.

Zbiratelj, ki je preminil leta 2003, je zbirko v Šmarju pri Jelšah prvič predstavil leta 1996 ob 760. obletnici prve omembe kraja. »V življenju sem srečal veliko ljudi. Za Viktorja Tančiča sta bila značilna izjemna toplina in lep odnos do kraja, kjer je nekoč živela njegova družina. To srečanje mi je za vedno ostalo v spominu,« je povedal nekdanji šmarski župan in upokojeni direktor tamkajšnje knjižnice Jože Čakš. Povedal je, da je takrat veliko pogledov pritegnila spremljajoča razstava, kjer je bila med drugim predstavljena prva razglednica Šmarja iz leta 1897. »Z nje smo razbrali, da je bil v Šmarju nekoč spomenik Franca Jožefa, opazili smo še kakšno drugo podrobnost, ki je dotlej sploh nismo poznali. Razglednico smo ponatisnili in jo pošiljali naokrog. Postala je simbol dogodkov izpred 25 let.«

Razglednice iz zbirke Viktorja Tančiča, ki so zdaj predstavljene v knjigi, pričajo o razvoju kraja, o stavbah, napisih. Prestavljajo podobe, ki jih ni več, in pomagajo pri raziskovanju preteklosti. »Da zbiratelj tako bogato zbirko podari kraju, se ne zgodi ravno vsak dan. Z izdajo tega dela smo končno poplačali dolg do omenjene družine,« je dodal Čakš.

Foto: TS in arhiv Knjižnice Šmarje pri Jelšah

Preberite več v Novem tedniku