Žalski režiser Jaša Koceli navdušil z dramo Preblizu
Režiserja Jaša Kocelija je savinjsko občinstvo spoznalo leta 2018, ko je pod okriljem Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec režiral opereto Hmeljska princesa. Tokrat se je v primerjavi z lahkotno komično glasbeno-gledališko predstavo s svojo umetniško ekipo lotil drugačnega gledališkega projekta. V začetku aprila je bila spletna premiera uprizoritve drame Preblizu – Ona in On v kokonu ljubezni in nasilja, v kateri sta glavni vlogi odigrala znana slovenska igralca Lea Mihevc in Domen Valič.
Predstava Preblizu v koprodukciji Cankarjevega doma in zavoda Paviljon je vračanje h koreninam gledališkega konflikta – v napet, eksploziven odnos para. V središču je milenijski par – ženska in moški – ki se prebija skozi pasti večletne partnerske zveze. Sta pred prelomnimi življenjskimi odločitvami, kako živeti sama s sabo in skupaj.
Odnos kot bojno polje
Besedilo, v katerem sveže in neposredno razvija temo odnosa in prepletenost par ter ga tu in tam začini s humorjem, je napisal režiser in dramatik Jaša Koceli. »Vsak se pri gradnji osebnosti prebija skozi enega ali več različnih partnerskih odnosov, v katerih se uči odprtosti, poslušanja, potrpežljivosti, sporazumevanja in razumevanja. Odnos večkrat postane bojno polje zamer, bolečine, nadzorovanja in nasilja, kar se je v zadnjem letu v pandemiji samo stopnjevalo. V predstavi raziskujemo lastnosti zelo tesnega odnosa in iščemo mejo med tem, kdaj je zveza zdrava in kdaj si par pride – preblizu,« pojasni Koceli, ki je pri tem sodeloval s svojo umetniško ekipo – s scenografom Darjanom Mihajlovićem Cerarjem, skladateljem Miho Petricem, koreografinjo Tajdo Podobnik, kostumografinjo Branko Pavlič, fotografinjo in videastko Mankico Kranjec ter oblikovalcem luči Davidom Andrejem Franckyjem.
Akrojoga kot metafora
Kocelija veseli, da sta vlogi Eve in Iana prevzela igralca Lea Mihevc in Domen Valič, ki se v predstavi, v kateri prepletata intimne osebne izpovedi z Evine in Ianove plati, odlično ujameta in dopolnjujeta. Z dialogi in s komentarji, ko se spopadata, odigravata minule dogodke in jih podoživljata. Obenem nagovarjata občinstvo, da razsodi v prid enega ali drugega. Igralca sta s pomočjo gibalnih vaj osvajala tehnike akrojoge, posebne veje joge, pri kateri je položaje vedno treba doseči z uravnoteženjem dveh teles. Akrojogo, ki predpostavlja odvisnost enega telesa od drugega, je v tem kontekstu mogoče razumeti kot metaforo zveze.
Smiselno je vztrajati
Sporočilo predstave, v kateri se lahko najde vsak posameznik, je, da sta v medsebojnih odnosih dobrodošli svoboda in strpnost, a tudi več odkritosti in konfliktnosti, saj lahko tako rastemo skupaj in navdihujemo drug drugega. Ne splača se kar naprej preklapljati med odnosi kot med medijskimi napravami in vsebinami, kadar postanejo dolgočasni ali zahtevni. Čeprav trenutne razmere omejujejo gibanje in življenje, si lahko v lastnem kokonu vedno izborimo več svobode in lepote. Foto: Mankica Kranjec
