Andraž Purg

Na pričakovano slabšo letino sta vplivali tako junijska vročina kot avgustovska toča, po kateri je na tleh pristalo kar nekaj hmeljskih kobulic. O natančnih količinah letošnjega pridelka še sicer ni mogoče govoriti, saj ga bodo hmeljarji začeli obirati v teh dneh. Najprej bodo začeli obirati savinjski golding, nadaljevali z auroro in nato še z drugimi sortami, je napovedal specialist za hmeljarstvo pri celjski enoti Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Blaž Dimec.

Andraž Purg

V Sloveniji letos hmelj prideluje 118 hmeljarjev na 1.603 hektarjih površin, kar je 41 hektarjev manj kot lani. Največ hektarjev, in sicer 1.240, je v Savinjski dolini. Hmeljarji slovenski hmelj večinoma prodajo v tujino, doma ga ostane le približno odstotek, je poudaril Dimec.

Vročinski stres

Rast in razvoj hmeljskih rastlin je tudi letos narekovalo vreme. Predvsem zaradi vročine v juniju so nekatere zgodnejše sorte zaradi vročinskega stresa prešle v cvetenje prej in naredile tudi slabše nastavke storžkov. Julija je bilo tudi nekaj hladnejših dni, prvo avgustovsko soboto je hmeljarjem predvsem v Preboldu dodatne preglavice povzročila toča. »Tudi trenutno kaže na vroče dni in visoke temperature, kar ni dobro za hmelj. Letos zato spet pričakujemo podpovprečno letino hmelja,« je poudaril Dimec.

Večina hmeljišč je sicer v dobri kondiciji, prav tako so zdrave rastline. Izjema so le hmeljišča, ki so bila v poplavah avgusta 2023 poplavljena. Na teh se hmelj še vedno slabše prirašča in ne dosega vrha žičnice, saj je koreninski sistem še vedno poškodovan. Večjih težav z boleznimi in s škodljivci ob tem niso zaznali, kar je še dodatno pripomoglo k dobremu stanju nasadov. Kot je poudaril Dimec, se obiranje hmelja v teh dneh šele začenja, zato je o končnih številkah pridelka težko govoriti.

Andraž Purg