Dvajset let samostojnosti rečiške občine
Spremljajte aktualne politične zgodbe
Ob občinskem prazniku Občine Rečica ob Savinji smo se pogovarjali z županjo dr. Majdo Potočnik.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Novi tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na Rečici ob Savinji je letos še posebej slovesno. Občina namreč praznuje dvajsetletnico samostojnega delovanja, zato se bo ob letošnjem občinskem prazniku, ki ga praznuje 17. junija, zvrstil bogat program dogodkov. Kot vselej se bo praznovanje začelo z mašo za občino in občane, sledili bodo številni športni in kulturni dogodki, med katerimi bosta tudi odprtje praznične likovne razstave in odprtje dveh obnovljenih cest.
Vrhunec praznovanja bo slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj na praznik občine, ko bo slavnostni govornik častni občan dr. Jože Muhovič. Posebno praznično vzdušje bosta v prihodnjih dneh dodatno obogatila kresovanje na Žeronicah in Koncert pod zvezdami. Praznovanje se bo končalo prvo julijsko soboto s tradicionalnim Večerom pod trško lipo in s koncertom zasedbe The Moonlighting Orchestra. Ta večer bodo podelili tudi priznanja izdelovalcem najboljšega zgornjesavinjskega želodca.
»Iskrene čestitke želim posredovati vsem letošnjim občinskim nagrajencem in ob dvajseti obletnici samostojnosti naše občine še posebej vsem občankam in občanom. Prepričana sem, da je lastna občina pomembna pridobitev za ljudi, ki živimo tu, in da znotraj večje enote ne bi dosegli enakega razvoja. Izražam veliko hvaležnost do vseh, ki so prispevali znanje, sposobnosti, čas ali vsaj glas »za« na referendumu za samostojno občino,« je v dneh pred občinskim praznikom poudarila županja Občine Rečica ob Savinji dr. Majda Potočnik.
Čestitke ob dvajseti obletnici samostojnosti. Občinski praznik je vselej tudi priložnost, da se malce ozremo. Čemu ste v občini v minulem letu namenili največ časa?
Še vedno ogromno časa namenjamo popoplavnim obnovam infrastrukture in tako je bilo tudi v preteklem letu. Predvsem smo obnovili občinske ceste. Potrdili smo tudi štiri prostorske akte, in sicer dve lokacijski preveritvi za tiste, ki so v poplavah utrpeli škodo na stavbah in jim je bila priznana pravica do nadomestitvene gradnje, občinski podrobni prostorski načrt brez spremembe kmetijske rabe Hriberšek in občinski podrobni prostorski načrt Peca, s katerim bo omogočenih več gradbenih parcel. Tudi del slednjih bo namenjen oškodovancem po poplavah leta 2023.
Lani smo v stavbi na Rečici, v kateri delujeta vrtec in občinska uprava, izboljšali igralnice in sanitarije za najmlajše ter opremili dodatne občinske prostore, letos stare oljne peči nadomeščamo s pečjo na obnovljive vire energije. Stavbi dodajamo še nekaj energetsko varčnih elementov. Na podstrešju Medgen borze smo v sklopu projekta Preplet generacij uredil lep prostor za delavnice in razstave. Pripravljali smo projektno dokumentacijo za vodovod Letošč, ki je skupen projekt petih občin Zgornje Savinjske doline, ter načrtovali nove projekte.
Veliko energije še vedno usmerjate tudi v zagotavljanje zemljišč za gradnjo novih domov za poplavljene. Koliko družin v vaši občini je že našlo novo zemljišče za gradnjo oz. se je že preselilo?
Večina od dvajsetih upravičenih oškodovancev po poplavah je že našla rešitev za svoje bivanje. Občina je takoj po poplavah vsem ponudila pomoč in skladno s svojimi pristojnostmi še vedno sodeluje z vsemi, ki to želijo. Nekateri pomoči občine niso želeli in so se sami znašli. Eden ali dva sta kupila že zgrajeno hišo v občini, nekateri so kupili stavbna zemljišča za novogradnjo. Trije so odšli v sosednje občine, v katerih jim urejajo zemljišča za nadomestitvene zgradbe. Dva sta že skoraj dokončala hiši na Zgornjih Pobrežjih, na območju, za katero je občina omogočila nova stavbna zemljišča.
Zdaj na stavbnih zemljiščih, zagotovljenih v postopku lokacijske preveritve, začenjajo graditi še trije. Na območju t. i. Pece bo gradbene parcele lahko dobilo še nekaj poplavljenih, ko bo občina pripravila komunalno infrastrukturo. V našo občino prihajajo tudi poplavljeni iz drugih občin.
Kdaj načrtujete komunalno opremljanje zemljišč na Peci in koliko gradbenih zemljišč je na voljo na tem območju?
Peca je približno dva hektarja veliko območje z izjemno lego. Prostorski načrt na njem predvideva osemnajst gradbenih parcel, ki bodo razmeroma velike in udobne. Omogočajo lepe vrtove, uporabo sončne energije za samooskrbno ogrevanje ... Parcele so v neposredni bližini rečiškega trga z osnovno infrastrukturo. Hitimo na področju komunalnega opremljanja parcel v občini. Na javnem razpisu je bil izbran izvajalec projektne dokumentacije, ki naj bi jo izdelal do konca junija. Takoj po pridobitvi jo bomo predložili Državni tehnični pisarni, ki mora izvesti recenzijo.
Žal o časovnici v tem delu težko govorim, saj iz izkušenj vemo, da je za pridobitev pozitivne recenzije treba veliko usklajevanja. Vsekakor bomo v občini konstruktivni in bomo naredili vse, da bomo čim prej prišli do pogodbe za sofinanciranje z ministrstvom za naravne vire in prostor, ki sledi recenziji Državne tehnične pisarne. Sofinanciranje pričakujemo v delu parcel, ki so namenjene poplavljenim. Nato bomo lahko izvedli še javni razpis za gradbena dela za komunalno opremo. Praksa kaže, da je veliko več časa kot za gradnjo praviloma porabljenega za izvedbo dokumentacije.
Občinski svet je aprila sprejel tudi lokacijsko preveritev v Nizki. Koliko družin bo tam našlo nov dom in kdaj predvidoma ga bodo lahko začele graditi?
V mesecu po potrditvi lokacijske preveritve v Nizki smo uredili lastništvo in zagotovili gradbeno dovoljenje za komunalno infrastrukturo, ki jo danes že gradimo z izvajalcem, izbranim na javnem razpisu. Cesta je asfaltirana, seveda je tudi izvedba vseh komunalnih vodov v zaključnem delu, normalna uporaba infrastrukture bo tako mogoča od junija. Gradbeno dovoljenje za nadomestitveno hišo ima najmanj ena od treh družin. V upravni enoti v Mozirju so izjemno odzivni in pričakujem, da bodo vsi upravičenci prišli do gradbenih dovoljenj v naslednjih dneh.
Zgornjesavinjske občine še vedno čakate tudi na sprejetje DPN za Zgornjo Savinjsko dolino. Vas to čakanje ovira pri delih v občini?
Načrtovanje protipoplavnih ukrepov je v pristojnosti države, a je občinska uprava po poplavah zelo sodelovala z občani, s katerimi smo pripravili predlog protipoplavnih ukrepov, ki jih je država vsaj v ustni komunikacij prepoznala kot resnične. Tudi za naprej si želim takšno sodelovanje in predvsem enotnost v občini in dolini. Protipoplavne ukrepe morajo izvesti čim prej in temu morajo biti podrejeni drugi interesi
Že lani je bilo mogoče slišati, da bi lahko na Rečici nastal nov varstveno-delovni center. Kako daleč so zdaj ti pogovori?
Varstveno-delovni center, katerega varovanci so odrasle osebe z zmerno, s težjo ali težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju, je pomemben za Zgornjo Savinjsko dolino. Center je deloval v Mozirju, v katerem je bila organizirana bivalna enota za uporabnike Zgornje Savinjske doline, poleg tega so v tej enoti nudili tudi storitvi vodenja in varstva ter zaposlitev pod posebnimi pogoji. Zaradi neustreznih bivalnih in delovnih razmer se je po poplavah izvajanje storitev preselilo v Žalec in Velenje. S tem so stiki med varovanci in sorodniki zelo oteženi. Da se srečajo, morajo namreč opraviti veliko daljše poti. Nekateri varovanci so zaradi selitve zelo žalostni in to spremembo težko prenašajo.
Projekt novega varstveno-delovnega centra je zasnovan v dveh delih; prvi je gradnja varstveno-delovnega centra, drugi obsega gradnjo ali nakup bivalnih enot v občinah Zgornje Savinjske doline. Financirali naj bi ga kot razvojni projekt vlade. Zemljišča za gradnjo VDC naj bi prispevale občine Zgornje Savinjske doline. Potekajo pogovori, da bi gradnjo VDC izvedli na Rečici ob Savinji, ki lahko zagotavlja primerno okolje in je naklonjena predvideni rešitvi.
Je za gradnjo centra že določena časovnica?
Da, a časovnica, ki je navedena v državnem programu, je po mojem mnenju preveč optimistična glede na potek dogodkov. V občini vseeno močno verjamemo v čimprejšnjo uresničitev; projekt je namreč uvrščen v program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi močnih neurij z večdnevnim obilnim deževjem s poplavami in plazovi 4. avgusta 2023.
V občini je dobro zaživela tudi prenovljena Medgen borza. Kaj vse ste uredili v njej?
Na podstrešju Medgen borze smo v okviru projekta Preplet generacij uredili lep prostor z ohranjenimi kamnitimi stenami in lesenimi konstrukcijskimi elementi kot odraz častitljivosti hiše, ki je tam stala že zdavnaj, saj je vrisana že v Franciscejskem katastru. S to obnovo bodo končno urejeni vsi prostori v zgradbi, ki bodo tudi v uporabi.
Pritličje bo enako kot zdaj gostilo različne delavnice in prireditve, še naprej bo na voljo društvom za občne zbore, srečanja, vaje in podobno. Zgoraj sta krajevna knjižnica in prostor za likovne ustvarjalce Zgornje Savinjske doline Gal. Ti se bodo predvidoma selili v mansardo, ki bo hkrati odličen razstavni prostor. Dosedanje prostore Gala bodo lahko uporabljala druga društva.
V občini ste ves čas zelo dejavni. Kateri večji projekti vas še čakajo v tem letu?
V letu 2026 bomo nadaljevali z izvajanjem številnih projektov, ki jih bomo končali v tem ali naslednjih letih. Med njimi je zagotovo vodooskrbni sistem Letošč, ki je deloma financiran iz kohezijskih sredstev, prav tako je financiran projekt Zelena mladost, ki v praksi predstavlja ozelenitev zahodnega roba naselja Rečice, ureditev urbane infrastrukture in pokopališča.
Do konca leta bomo končali tudi projekt Biseri naravne dediščine. Gre za naložbo v turistično infrastrukturo ob reki Savinji, ki jo sofinancira ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. V recenziji je tudi projektna dokumentacija za obnovo Tavčarjevega doma, ki je v lasti občine.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0.99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
