Andraž Purg

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Novi tednik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Občina Nazarje bo letos podelila naziv častna občanka Olgi Klemše, nekdanji dolgoletni ravnateljici Glasbene šole Nazarje za predano delo na področju glasbene pedagogike ter za pomemben prispevek k razvoju glasbenega šolstva v Zgornji Savinjski dolini. To priznanje je pomembno zanjo, za njeno družino in za vse, ki so soustvarjali razvoj glasbenega šolstva v teh krajih.

»Kot prva ravnateljica je Olga Klemše novoustanovljeno glasbeno šolo vodila z izjemno energijo, vztrajnostjo in jasnim razvojnim pogledom,« so predlagatelji zapisali v obrazložitvi. Uspelo ji je oblikovati strokoven pedagoški kolektiv, pridobiti učence, razvijati nove programe ter z lokalnimi skupnostmi ustvarjati pogoje za stabilno in kakovostno delovanje zavoda. Čeprav so bila prva leta težka, se je splačalo vztrajati, pravi nekdanja ravnateljica, učiteljica nauka o glasbi in zborovodkinja.

Vaje v domači dnevni sobi

Njen oče Jože Napotnik je bil poklicni organist. »Tudi mama je bila dobra pevka. Glasba je bila pomemben del našega vsakdana,« pove. Ne samo organist, njen oče je bil tudi igralec, pevec in zborovodja, brez katerega ni minila nobena prireditev v Nazarjah. Tudi Olga je kot deklica večkrat delila oder z njim. Zgodaj jo je tudi naučil igrati klavir, ki je krasil njihovo dnevno sobo, v kateri so redno vadili cerkveni pevski zbori in ansambel, v katerem je oče igral harmoniko.

Kronika

Kriminalisti naj bi opravljali preiskavo v eni od občinskih stavb

Andraž Purg

Tiha želja

Prve pobude za organizirano glasbeno poučevanje sta dala Olgin oče in Anton Acman st., saj je bilo takrat v Zgornji Savinjski dolini veliko dobrih samoukov, ni pa bilo izobraženih glasbenikov. »Ko sem poslušala njune pogovore o tem, sem si zaželela, da bi postala učiteljica glasbe, čeprav se je moja želja takrat zdela nedosegljiva,« prizna sogovornica. Pri srcu so ji klasična, operna in zborovska glasba.

Začelo se je leta 1972

Glasbeno šolstvo v Zgornji Savinjski dolini je bilo od leta 1972 do ustanovitve samostojne glasbene šole organizirano v sodelovanju z Glasbeno šolo Velenje in Delavsko univerzo Mozirje.

»V tem obdobju sem bila zaposlena kot učiteljica glasbene vzgoje v OŠ Gornji Grad, nato sem bila zaposlena kot učiteljica nauka o glasbi v Glasbeni šoli Velenje za pouk pri Delavski univerzi Mozirje, v kateri sem bila bila vodja oddelka,« pripoveduje.

Učenci so takrat lahko obiskovali pouk klavirja, harmonike, kitare, trobil, pihal in tolkal, pouk slednjih je bil predvsem za potrebe Godbe Zgornje Savinjske doline, ki jo je vodil Franci Goljuf.

Kmalu so se tem glasbilom pridružili še petje, violina, citre in diatonična harmonika. Takrat je začel delovati tudi mladinski pihalni orkester.

Andraž Purg

Kultura

Miha Golob: »Slutimo prihodnost, ki si je ne želimo«

Dvajset let pozneje

»Leta 1993 so bili pogoji za nastanek Glasbene šole Nazarje kot samostojnega zavoda, ki ga je ustanovila takratna Skupščina občine Mozirje,« pove Olga. In kot ključne osebe pri tem naniza Darka Repenška, načelnika oddelka za družbene dejavnosti Občine Mozirje, Majdo Urank, predstojnico Zavoda RS za šolstvo Celje, mag. Ivana Marina, ravnatelja Glasbene šole Velenje, mag. Francija Okorna, predstavnika ministrstva za šolstvo in šport, in Mirana Beleta, direktorja Delavske univerze Nazarje.

»V procesu ustanavljanja Glasbene šole Nazarje mi je največji izziv predstavljalo pridobivanje ustreznega pedagoškega kadra,« pravi.

»Takrat sem postala v. d. ravnateljice glasbene šole. V procesu ustanavljanja mi je največji izziv predstavljalo pridobivanje ustreznega pedagoškega kadra,« prizna.

Kultura

Skrivnosti iz vodá odslej na ogled tudi v Celju

Glasbena šola Nazarje

Kljub kadrovskim izzivom ji je uspelo zaposliti tri odlične učitelje iz Glasbene šole Velenje. Tonija Acmana za klavir in korepeticije, Tadejo Cigale za klavir in nauk o glasbi in Zmaga Štiha za harmoniko. Učitelji za druga glasbila so bili zaposleni za krajši delovni čas. Prizna, da ji je pri tem pomagala takratna računovodkinja Fanika Strašek.

Leta 1997 je Občina Nazarje postala ustanoviteljica tamkajšnje glasbene šole. »Tedanji župan Ivan Purnat je imel veliko posluha za razvoj šolstva, zato je Glasbena šola Nazarje leta 1999 dobila svoje prostore v novi stavbi OŠ Nazarje in s tem pogoje za delo in nadaljnji razvoj,« pripoveduje Olga.

Andraž Purg

Med učenci tudi danes vrhunski glasbeniki

Pihalnemu orkestru se je kmalu pridružil godalni orkester in priložnostno tudi simfonični orkester. »Začeli smo pouk violončela in orgel. Povečalo se je število učencev in število redno zaposlenih učiteljev. Organizirali smo različne koncerte, dosegali odlične rezultate na tekmovanjih, številne učence smo usmerjali v študij glasbe. Ti danes že poučujejo v različnih glasbenih šolah. So vrhunski glasbeniki doma in v tujini,« je zadovoljna sogovornica.

Novice

Olga Markovič: Gledališče ji je bilo položeno v zibelko

Prizna, da je težko odšla v pokoj, saj je uživala pri delu kot ravnateljica, dobro se je razumela s sodelavci, z učenci in njihovimi starši. »Ponosna sem na delo, ki sem ga opravljala,« doda. Hvaležna je tudi mag. Franciju Kotniku, ki je kot moderator dal piko na i vsem njihovim koncertom.

Kultura

Zvezde nad bodečo žico znova na odru Gledališča Zarja

Že v preteklosti številna priznanja

Da sta delo in ustvarjalnost Olge Klemše pomembna pridobitev za lokalno okolje in stroko, dokazujejo priznanja, ki jih je dobila. Med drugim je leta 2005 prejela srebrni grb Občine Nazarje, leta 2007 priznanje sveta mozirske območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in leta 2010 tudi zlati grb Občine Nazarje. Leta 2011 je prejela nagrado Frana Gerbiča, ki ji jo je podelila Zveza glasbenih šol Slovenije za razvoj glasbenega šolstva v Zgornji Savinjski dolini.

»Organizirali smo različne koncerte, dosegali odlične rezultate na tekmovanjih, številne učence smo usmerjali v študij glasbe. Ti danes že poučujejo v različnih glasbenih šolah. So vrhunski glasbeniki doma in v tujini.«

Zadnja leta ni več dejavna kot kulturna ustvarjalka, čeprav z možem rada obiskujeta različne koncerte in druge prireditve v dolini.

Uživa v pohodih, branju, vrtnarjenju …

Olga svoje dni polni z raznolikimi dejavnostmi. »Tečem, vrtnarim, plešem, veliko berem, s planinci hodim na pohode,« niza in doda, da je kot vestna bralka opravila že devet bralnih značk. Predvsem čas najraje preživlja s svojimi tremi otroki in šestimi vnuki. »Ko sem bila zaposlena, sem bila veliko zdoma, zdaj pa želim nadoknaditi zamujeno,« poudari.

»Ko sem bila zaposlena, sem bila veliko zdoma, zdaj pa želim nadoknaditi zamujeno.«

Rada se spominja svojih učencev, spremlja njihove uspehe in se veseli z njimi. Trenutke miru najpogosteje najde pod kozolcem na stari domačiji. »S knjigo v roki mi je tam najlepše,« pove. In hitro doda, da ne bi živela nikjer drugje kot v Nazarjah.