Pexels

Prvega junija so začele veljati višje trošarine na tobačne izdelke ter na alkohol in alkoholne pijače, kar je še posebej razburilo male pivovarje. Medtem ko se trošarine na vino v Sloveniji ne obračunavajo, se je trošarina na pivo dvignila za dodatnih sedem odstotkov, kar jih lahko po besedah malih pivovarjev vodi v zaton. »Gre za izrazito nepošten in nesorazmeren ukrep, saj se pod pretvezo varovanja javnega zdravja dodatno obdavčuje le alkohol v pivu. S tem država diskriminatorno obravnava alkoholne pijače,« so jasni v Združenju slovenskih pivovarn pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, kjer opozarjajo, da so bile že pred tem slovenske trošarine na pivo med višjimi v Evropski uniji.

V Sloveniji je 94 proizvajalcev piva, ki so zavezani k plačilu trošarine. Letno proizvedejo 1,8 milijona hektolitrov piva, vključno z brezalkoholnim pivom. Po besedah direktorice GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjane Zagorc slovensko pivovarstvo v državni proračun letno prispeva 290 milijonov evrov, od tega na podlagi trošarin 90 milijonov evrov. Nove dajatve za pivovarski sektor, od katerega je odvisnih vsaj 8.300 zaposlenih, so zato po njenem mnenju kaplja čez rob. »Vemo, da moramo kot sektor prispevati svoje, a vendar je nekje točka preloma in to smo pri pivovarstvu že zdavnaj prekoračili,« je do novih vladnih ukrepov kritična Zagorčeva.

Pexels

Vlada sledi zdravstvenim ciljem

Čeprav so slovenski pivovarji do zadnjega dne vlado pozivali, naj umakne napovedano zvišanje trošarin na pivo, tega ni storila. Po besedah ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel si namreč na področju alkoholne politike prizadevajo za ukrepe, ki bi z vidika javnega zdravja omejili dostopnost alkohola, predvsem za ranljive skupine, kot so otroci in mladostniki. Zvišanje trošarin na alkoholne pijače, prvo po več kot desetletju, je tako eden od ukrepov, s katerimi želijo slediti zdravstvenim ciljem, a vino je pri tem še vedno izjema in ostaja izvzeto iz sprememb.

Minister za finance Klemen Boštjančič je v izjavi za medije poudaril, da je strateški svet za zdravje najprej predlagal spremembo trošarin na alkohol in alkoholne pijače v višini uskladitve z inflacijo, in sicer od zadnje spremembe trošarin, kar bi pomenilo zvišanje za 25,7 odstotka. Potem ko je finančno ministrstvo opravilo več razgovorov z udeleženci, je predlagalo občutno nižji, sedemodstotni dvig trošarine, ki se je izkazal kot kompromis med pričakovanji zdravstvene stroke in interesi gospodarstva.

Boštjančič je poudaril še, da so mali pivovarji že tako v boljšem položaju kot drugi, saj imajo 50-odstotno olajšavo pri trošarinah. Posledično naj bi se njihovo pivo podražilo za največ 2,6 centa. Po oceni finančnega ministrstva bo tako zvišanje trošarine za vse male proizvajalce piva pomenilo 67 tisoč evrov dodatne trošarine na leto, kar je v povprečju 700 evrov na malega proizvajalca piva na leto.

Minister za zdravje opozarja: Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!

Ogrožen obstoj malih pivovarn

Kot poudarjajo slovenski pivovarji, osnovna težava ni le zvišanje trošarine za pivo, temveč tudi to, da je bila ta že zdaj med višjimi v Evropski uniji. Po besedah predsednika Združenja slovenskih pivovarn Andreja Sluge je bila trošarina na pivo že zdaj 70 odstotkov višja od trošarine v Italiji, 140 odstotkov višja od tiste na Hrvaškem, 150 odstotkov višja kot v Avstriji in 180 odstotkov višja kot na Madžarskem.

Sluga je ob tem poudaril še, da je Slovenija v Evropi z Grčijo edina država, ki ima zelo visoko trošarino na pivo, nima pa trošarine na vino, čeprav je »količina etilnega alkohola, ki ga Slovenci letno zaužijemo s pivom in z vinom, enakovredna.«

Mali pivovarji ob tem poudarjajo, da si po epidemiji koronavirusa, ko je zaprtje lokalov močno zmanjšalo prodajo piva, še vedno niso opomogli. K slabemu poslovnemu stanju so prispevale še energetska kriza, podražitev surovin in storitev ter vsesplošna inflacija, ki ji je sledilo tudi zvišanje plač oziroma stroškov dela, ki jih ne morejo prenesti na potrošnike. Tega izpada ne uspejo nadomestiti s prodajo v trgovinah in s spletno prodajo, zato gredo v rdeče številke. V Združenju slovenskih pivovarjev poudarjajo, da lahko tudi zaradi povišanja trošarin številnim slovenskim pivovarnam grozi zaprtje. »Ob tem je treba poudariti, da jih je veliko ravno izvedlo obsežne naložbe v sodobno tehnološko opremo. Če bodo pivovarji prisiljeni zapirati vrata, bo to prizadelo tudi državni proračun,« opozarjajo.

Kaj pravijo savinjski pivovarji?

Da bo predvideno zvišanje trošarin vplivalo tudi na prodajo piva, opozarjajo tako v večjih kot manjših pivovarnah. V pivovarni Green Gold Brewing iz Spodnjih Grušovelj v Savinjski dolini, kjer so lani proizvedli približno 600 tisoč litrov piva, so lani za trošarine plačali 95 tisoč evrov, v zadnjih petih letih pa skupno približno pol milijona. Direktor in lastnik pivovarne Luka Rojnik ocenjuje, da se bo ob višjih trošarinah letos ta znesek povzpel na približno 130 tisoč evrov. »V trgovinah večjih razlik ne pričakujemo, a bo cena nedvomno višja za deset do dvajset centov,« napoveduje.

Poudarja, da si pivovarne po epidemiji še niso opomogle, nasprotno – nekatere so se že zaprle in obstaja bojazen, da se jih bo še več. »Nekaj pivovarn v Sloveniji bo seveda ostalo, a namesto da bi pivovarstvo doživelo razcvet, pričakujemo zaton,« opozarja Rojnik in dodaja, da gre že za 13. davek, ki ga je uvedla ta vlada. »Ljudje rabimo državo, ki nam dovoli in pusti delati ter dihati, saj samo to zagotavlja razcvet,« pravi.

arhiv NT/ Sherpa

Podobno opozarjajo v pivovarni Clef Brewery iz Arje vasi, kjer so lani zvarili približno 100 tisoč litrov piva. Po besedah večinskega lastnika pivovarne Jureta Gobca bo 7-odstotni dvig trošarine zanje ob podobnem obsegu dela pomenil približno dva tisoč evrov dodatnih trošarinskih stroškov. »Trenutno še nismo sprejeli odločitve o zvišanju cen, a do tega bo slej ko prej prišlo,« pravi Gobec in poudarja, da se bo podražitev za potrošnike poznala še bolj, saj je trošarina v Sloveniji dodatno obdavčena tudi z 22-odstotnim DDV.

Po njegovih besedah je slovensko pivo že zdaj v težavnem položaju zaradi nelojalne konkurence vinskega sektorja, ki trošarine ne plačuje, ter zaradi vedno pogostejšega uvoza cenejšega piva iz tujine. Gobec zato poudarja, da obstoj malih pivovarn tudi zaradi višjih davčnih bremen postaja vedno bolj negotov. »Povišanje trošarin je lahko za marsikatero pivovarno zadnji žebelj v krsto, saj mnoge že zdaj poslujejo z izgubami,« je jasen lastnik pivovarne, ki je svojo pot začela tik pred epidemijo koronavirusa in je pivo v tujino začela izvažati šele lani.

arhiv NT/ Sherpa