Arhiv NTRC

Cinkarna na odlagališču Za travnikom odlaga rdečo sadro, ki je končni produkt v proizvodnji titanovega dioksida. Vodja oddelka za prostorsko načrtovanje in varstvo okolja v šentjurski občinski upravi Sandi Potočnik je na zadnji seji občinskega sveta povedal, da je odlagališče umeščeno na tromeji občin Šentjur, Štore in Celje. Vsaka od omenjenih občin ima za območje sprejete svoje prostorske akte. Šentjurski občinski svet je tovrsten odlok nazadnje spremenil leta 2003. V odloku je bila po besedah Potočnika opredeljena spremenjena tehnologija odlaganja sadre, nadgrajen je bil poseben status KS Blagovna pri soodločanju glede posegov na območju, vzpostavljena je bila komisija za nadzor nad delovanjem deponije. Določen je bil še skrajni rok za prenehanje vseh dejavnosti na tem območju, in sicer 15 let in 8 mesecev od začetkov poskusnega obratovanja. Skladno z omenjenim odlokom je rok potekel oktobra lani. Potočnik je poudaril, da KS Blagovna umestitev deponije že ves čas ne ustreza. »Ker so krajani deponiji nasprotovali, so bile osnovane civilne iniciative, rešiti je bilo treba niz odprtih vprašanj.«

Občina: KS ima poseben status

Deponija ob izteku roka za deponiranje oktobra lani še ni bila zapolnjena. Cinkarna je pred iztekom roka na vse tri občine naslovila pobudo, da bi namesto treh ločenih prostorskih ureditev sprejeli enoten občinski podrobni prostorski načrt. Po besedah Potočnika bi predlagane spremembe in dopolnitve bistveno podaljšale delovanje deponije. »Za tovrstne spremembe je v skladu z odlokom predvideno soglasje KS, ki še ni podano. KS Blagovna ima na tem območju edina prebivalce, za razliko od Štor in Celja. Občina in KS vztrajata, da ima slednja poseben status v postopku urejanja prostora. Skladno z odlokom je upravičena izdati soglasje pred izdajo gradbenega ali uporabnega dovoljenja ali pred vsemi spremembami in dopolnitvami.«

Večji posedki, kot predvideno

Iz službe za odnose z javnostmi Cinkarne Celje so sporočili, da so v ojezeritev na območju Za travnikom sprva odvajali suspenzijo rdeče sadre, kar pomeni trdne delce v vodi. Ti delci so se zaradi težnosti posedli, da je nastala usedlina oz. gošča, ki jo je prekrila voda, njen presežek pa je odtekel v vodotok. Nato se je podjetje odločilo za suho zapolnjevanje, kar pomeni, da suspenzijo osuši in jo nato v obliki pogače sipa na rob ojezeritve, kjer čelo pogače postopno napreduje v jezero. V praksi pa je bilo nato izpodrivanje vode v posedli gošči znatno večje od načrtovanega. Posledično so nastali večjih posedki in večja prostornina, ki jo je treba zapolniti.

V podjetju so kot še en razlog, da želijo podaljšati delovanje deponije, navedli trajnostno zavezo po stalnem zmanjševanju količine odpadkov. Zaradi te zaveze iz leta v leto povečujejo količino proizvodnje bele sadre, ki jo prodajajo na trgu. Ta nastane kot stranski produkt v procesu nevtralizacije odpadne kisline, katere končni produkt je sicer rdeča sadra, s katero zapolnjujejo območje Za travnikom. Pojasnili so, da več bele sadre torej pomeni manj rdeče sadre in posledično daljši čas zapolnjevanja ojezeritve. V odgovoru na naša novinarska vprašanja so zapisali, da so tako Občino Šentjur kot Krajevno skupnost Blagovna na srečanjih in rednih sestankih večkrat obvestili o spremenjenih okoliščinah glede zapolnjevanja deponije. Poudarili so, da ne gre za namerno nespoštovanje roka, ki je bil opredeljen v odloku šentjurskega občinskega sveta iz leta 2003.»Suho zapolnjevanje, ki je bilo predvideno v tem odloku, predstavlja sanacijo jezera. S tem zagotavljamo dolgoročno varnost najvišje zemeljske pregrade v Sloveniji,« so zapisali. In dodali, da so pobudo za spremembo prostorskega načrta podali zato, da bi omogočili dolgoročno ustrezno odvodnjavanje površine in zapolnitev količin, ki so skladne z okoljevarstvenim dovoljenjem.

Foto: Andraž Purg

Župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci: »Cinkarna bi morala glede na odlok zapreti deponijo, a tega ni storila. Obrnila se je na ministrstvo. To, da cinkarna po 20 letih veljavnosti odloka dvomi v njegovo ustavnost, je zame cinizem prve kategorije.«

Preberite več v Novem tedniku