Arhiv NTRC

Menijo, da za takšen pozdrav ni bilo potrebe, ker gre za slovensko šolo, in da bi pristojni morali prej spodbujati učenje slovenščine kot se prilagajati priseljencem. Slišati je bilo mogoče tudi, da gre za predvolilno potezo iskanja všečkov, in to pri temi, kjer je stališče politikov desnega pola običajno ravno nasprotno od tega, kar je bilo mogoče slišati na prvi šolski dan.

Na župana smo zato naslovili vprašanje, zakaj se je odločil za potezo, ki se nekaterim staršem zdi sporna. V odgovoru iz kabineta župana so zapisali, da je šlo v pozdravnem nagovoru osnovnošolcev v obeh omenjenih jezikih za vljudnostno gesto. »V ukrajinščini zaradi ranljivega položaja otrok, ki so zaradi vojne morali zapustiti svoje domove, v albanskem jeziku pa zato, ker otroci albanske narodnosti predstavljajo znaten delež vpisanih otrok in se tudi soočajo z zahtevnim vključevanjem v našo družbo in okolje.«

Veliko ali malo?

Zanimivo je, da je po podatkih šole med 67 prvošolčki le pet takšnih, ki so prvič vpisani v slovensko šolo. Od teh so štirje iz albansko govorečega okolja in eden iz Bosne in Hercegovine. »V šoli je med skoraj 500 učenci 14 otrok, ki so prvo leto v slovenski šoli, med temi so tudi Ukrajinci in celo Afganistanec,« pravi ravnatelj Aleksander Verhovšek, ki priznava, da je v šoli seveda več otrok tujih narodnosti, a jo obiskujejo že dlje, pri čemer posebne evidence šola ne vodi. »Morda smo kot šola malo bolj izpostavljeni, ker v celjskem mestnem jedru živi kar precej albanskih družin.«

Posebnih težav šola zaradi otrok priseljencev doslej ni zaznala, prepričan pa je, da bi morala država bolj sistematično urediti položaj teh otrok. »Ravnatelji in MOC že nekaj let dopovedujemo državi, da bi lahko imeli ti otroci zlasti v večjih mestih na voljo specializirano osebo, ki bi se vsaj tri mesece z njimi učila jezik in jih postopoma vključevala v nekatere dejavnosti. Ko bi znali dovolj slovenščine, bi prišli v razred. To ni pošteno do otrok, ki so izgubljeni v novem okolju,« je dejal ravnatelj.

Priseljenci imajo prvo in drugo leto v slovenski šoli prilagojen program in prvo leto tudi niso ocenjeni. III. OŠ ima za vse tuje otroke v šoli organiziran intenzivni tečaj slovenskega jezika. Izvaja ga učiteljica slovenščine in s tem opravi četrtino svojih učnih obveznosti.

Postopno in z urami slovenščine

Kot pravijo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, so šole že pred leti prejele navodila, naj se učenci priseljenci vključujejo k pouku postopoma.

»Najprej naj se jim ponudi čim več dodatnih ur slovenščine ter poskrbi za socializacijo v razredu, kamor je učenec vključen, in sicer tako, da se učenci priseljenci vključujejo k uram pouka, kjer najlažje sodelujejo.«

Začetni pouk oziroma dodatne ure slovenščine organizirajo šole v skladu s Pravilnikom o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole. Ta določa število ur glede na število novo vključenih učencev priseljencev: do štirje učenci – 120 ur, od pet do osem učencev – 160 ur, od devet do 17 učencev – 180 ur (poudarek je na intenzivnem in strnjenem jezikovnem opolnomočenju v prvem letu šolanja). V osnovnih šolah z večjim številom učencev priseljencev so dodatno sistemizirani deleži delovnega mesta učitelja.

Foto: SHERPA