Par, ki oživlja posestvo v Podčetrtku: Tri vile so ju uročile
Par, ki z družino živi v Ljubljani, je na zemljišču, ki ponuja čudovite razglede, uredil brunarico Srčna in zgradil dve hiški s skromno kvadraturo.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
»Zelo rada obnavljava in poprimeva za delo,« sta nam ob obisku posestva Tri vile v Podčetrtku dejala lastnika Alja Shaar in Primož Lukežič. Oba cenita mir, naravo in dediščino prednikov, ne manjka pa jima tudi načrtov za obnovo več kot 170 let stare tipične kozjanske domačije in bližnjega skednja.
Posestvo ju je poklicalo
Pravita, da ju je posestvo v Olimju v občini Podčetrtek poklicalo. Pred leti sta namreč Primoževa starša na Krasu iskala počitniško hišico, ki bi jo lahko kupila po dostopni ceni. Alja, ki je po izobrazbi arhitektka, jima je želela pomagati pri izbiri. Na Krasu niso našli, kar so iskali. Nato sta o nakupu začela razmišljati tudi Primož in Alja. Pozornost sta usmerila v Obsotelje in iskala primerno zemljišče v bližini tamkajšnjih term.
Večer pred dnem, ko sta želela oditi na ogled nekaterih nepremičnin, se jima je v spletnem oglasniku prikazal oglas za posestvo v Olimju. Navdušili so ju stare stavbe in razgled, tako da sta že kar opolnoči pisala prodajalcu. Čeprav se jima ni javil, sta naslednji dan odšla na ogled. »Ko sva se pripeljala, sva se takoj odločila za nakup. Sva namreč velika ljubitelja starih stvari. Ko sva videla dve precej dobro ohranjeni stari stavbi, je to pretehtalo,« je dejala Alja.
Srčna in Bela
Zemljišče ni bilo komunalno urejeno, zato sta partnerja poskrbela za čistilno napravo. Povečala sta terasi pred hišama in poskrbela za ravnanje nekaterih brežin. V hiški, ki zaradi številnih izrezljanih src nosi ime Srčna in lahko sprejme do štiri osebe, sta zamenjala tla, nekoliko preuredila kopalnico in poskrbela za nekaj kosov notranje opreme.
Želela sta se lotiti obnove več kot 170 let stare domačije, ki sta ji zaradi barve pročelja nadela ime Bela. Ker bi bil za to, da bi ta stavba zaživela na novo, a kljub temu ohranila svoj značaj, potreben ogromen denarni vložek, sta se najprej raje odločila za gradnjo dveh novih hišic, Perunike in Jarice.
Šotorila in obnavljala
»Ko sva iskala ideje, so bile cene gradnje in cene materialov še normalne, nato se je vse skupaj močno podražilo,« je povedal Primož. K sreči se oba z Aljo rada lotita najrazličnejših opravil. Alja je pri pripravi načrtov imela v mislih, kako na kar najmanjšo površino umestiti vse, kar potrebuj par na oddihu. »Posamezna hiška ima približno 20 kvadratnih metrov površine. Za takšno potezo sva se odločila, ker je okolica tako lepa in nisva želela preveč posegati vanjo,« je pojasnila. Odločila sta se za klasično skeletno leseno gradnjo. Da se lahko oči spočijejo v neokrnjeni naravi, sta umestila velika okna.
Del opravil sta prepustila izvajalcem. A zaradi velikih stroškov sta vse, kar se je dalo, postorila sama. Celo predlansko poletje sta živela v šotoru ob skednju ter brusila les in gradila. Med drugim sta kljub visokim temperaturam sama pripravila del lesa za fasado.
»Pogosto prideva z namenom, kaj vse bova naredila. Nato sedeva na teraso in mine dan,« sta se nasmejala lastnika posestva.
Izbrala sta japonsko tehniko žganja lesa Shou Sugi Ban, ki poskrbi za to, da postane les zaščiten z naravno plastjo oglja. Uporaba te tehnike se jima je zdela smiselna tudi zato, ker so tudi na Kozjanskem nekoč žgali nekatere lesene elemente, na primer spodnje dele stebrov za trto, da so bili bolj odporni na vremenske vplive. Tudi na starih skednjih in hišah je še danes ponekod viden temen les, kar priča o tem, da so ga ljudje z namenom zaščite nekoč mazali z oljem strojev.
Preplet dediščine in sodobnosti
Lastnika sta pri notranji opremi prepletala pohištvo, izdelano po meri, in kose, ki sta jih že prej imela v mislih kot primerne za majhne površine. Kuhinja je črne barve, kar je povezano s črno kuhinjo v najstarejši hiši na posestvu. »Največja težava je bilo najti tako majhen kavč, da ga je možno raztegniti. Le eden na tržišču je ustrezal želenim meram,« je omenila Alja.
K občutku prostornosti prispevajo čim bolj skrite omare, premišljeno umeščene stopnice, svetlo vzdušje ustvarjajo notranje lesene obloge … Za nekaj barvnih poudarkov poskrbijo zavese, okrasne blazine in vzglavje v spalnici. Po Primoževih besedah sta navdih zanj našla v knjigah o slovenskih ornamentih in starih domačijah.
Na daljavo, a v srcu
Ker imata vsak svoje zaposlitve, sta posestvo uredila tako, da njuna prisotnost ni pogoj za delovanje. Primož se posveča komunikaciji z gosti, ki so večinoma tujci. Gretje ali ogrevanje vode lahko vklopita na daljavo, da se hiša pred prihodom gostov ogreje. Za čiščenje skrbi čistilni servis, najemata tudi storitev košnje. »Zelo hvaležna sva še za izjemno prijazne sosede, ki nama velikokrat pomagajo,« je dejala Alja.
Obnove starih nepremičnin in novogradnje dveh hiš sta se lotila s poslovnega stališča. Njun cilj je bil, da bosta v Olimje prihajala, kadar ni gostov, a je to zelo težko uskladiti. »Res imamo radi ta kraj, radi bi bili čim več tukaj. A težko gostom rečemo ne,« je dejal Primož.
Kadar družina le najde priložnost, v tem koščku raja vsi zelo uživajo. Devet- in enajstletni sin se podita po gozdu in v povsem drugačnem svetu, kot je v prestolnici.
Navdušena nad domačini
Alja in Primož nista navdušena le nad mirom in naravo, ampak tudi nad domačini. Nad tem, da se ne pritožujejo, če človek v trgovini pozabi stehtati kakšen izdelek in morajo zaradi tega počakati minutko na blagajni. Nad tem, da obisk težko mine, ne da bi ponudili kakšno okrepčilo. In da jima nasmejani mahajo iz avtomobilov. »V Ljubljani smo vpeti v službo, šole, obveznosti, dnevi kar letijo. Tukaj pa čas drugače teče,« sta zaključila.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
