Dijaki mu ploskajo
Mag. Roman Krajnc, univ. dipl. inž. teh. prom. Vso svojo kariero posveča varnosti cestnega prometa in prometne infrastrukture. Med drugim je bil tudi predsednik Društva ZŠAM Celje. Neverjetno, ampak resnično - njegovo izurjeno oko v prometu opazi vsako malenkost. Lahko je oster kritik, lahko pa zadevo pohvali. In v tem se razlikuje od ostalih. Nečesa ne kritizira, dokler zadeve ne prouči in poda predloge, kako bi lahko bila ta še boljša. Enako je s pohvalo. V zadnjih dvajsetih letih je Krajnc tudi skupaj z nami opozarjal na številne pomanjkljivosti v prometu in po našem poročanju so pristojni dejansko njegove pripombe upoštevali. Res pa je, da je marsikomu od odločevalcev bilo težko priznati, da je imel Krajnc prav. (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: Andraž Purg - GrupA)
Celoten intervju je objavljen v tiskani izdaji Novega tednika. V njem tudi o pomanjkljivostih in prednostih v prometu na Celjskem, pa tudi o idejah na področju razvoja trajnostne mobilnosti in prometne varnosti.
Ni »vsakdanji« učitelj. Ve, da se podajanje znanja ne skriva v togih predavanjih, ampak v konstruktivnih pogovorih z mladimi. »Zakon je. Pove in pokaže nam praktične stvari in dejansko se na tak način naučimo več stvari, ki so pomembne v vsakdanjem življenju,« so nam zaupali njegovi dijaki, ko smo ga obiskali na Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko v Celju. Verjeli ali ne, ko smo dijakom dejali, da bomo Krajnca intervjuvali, so brez besed vstali in zaploskali. Tudi to pove veliko.
Ne dvomim v to, da boste v tokratnem pogovoru opozorili na določene pomanjkljivosti v prometu in prometni infrastrukturi. A začniva z zadevo, ki jo boste zagotovo pohvalili. V Celju zdaj, sicer testno, znotraj javnega potniškega prometa, vozi električni avtobus.
Glede na to, da je cilj družbe trajnostna mobilnost in da so kot podlaga temu pravni viri, je vsekakor logično, da so ustvarjeni vsi tehnični pogoji, da se takšna mobilnost začne uresničevati v največji možni meri. Razumljivo je, da se vse ne more zgoditi preko noči, saj to za seboj potegne tehnološke in druge nujne ukrepe. Mestni promet je specifičen za vse, ker gre za urbano okolje, kjer imamo mešani promet, stanovanjska naselja, trgovske centre in ogromno ustanov. V tem je treba najti kompromis in načela trajnostne mobilnosti gredo v to smer ne glede na to, ali govorimo o prometu pešcev, kolesarjev ali o vzpostavitvi optimalnega mestnega linijskega prometa.
Pogosto uporabljate besedo »optimalno« …
… da, ker to pomeni, da mora biti promet primeren za prevoznika in predvsem za uporabnika. Vožnja avtobusov ali tramvajev, tudi podzemnih linij, je odvisna od več dejavnikov. V Sloveniji ne moremo pričakovati tehničnih sprememb z vidika več podsistemov, tako da je za našo državo razvoj avtobusnega prometa pomemben predvsem z vidika novih tehnologij in primernosti. Govoriva o čisti, zeleni energiji, torej o avtobusih na električni pogon, plinski pogon in na druge alternativne pogone, kar je prav.
Ampak kaj ta optimalnost pomeni za uporabnika?
Prejšnja mreža linijskega avtobusnega mestnega ali primestnega prometa, kakorkoli so ga takrat imenovali, ni bila spremenjena desetletja. To je znak, da sočasno z razvojem mesta niso bile posodobljene linijske povezave avtobusov. Celebus ima sicer zdaj nove trase vožnje, ampak poglejva primer na relaciji Ostrožno - Lava. Če grem peš od svojega doma do avtobusnega postajališča, opravim že tretjino poti do službe. Drugače rečeno: še nekaj korakov bi naredil in sem že na cilju. Problem v avtobusnih povezavah torej je, da določene odseki tras avtobusov vodijo ob naseljih, kar za potnika oziroma uporabnika ni ravno najboljše.
Želite povedati, da bi avtobusi morali voziti neposredno v središča naselij?
Da. Drug primer je Nova vas, to naselje se v zadnjih letih izjemno širi, povečuje. Smiselno bi bilo preveriti, ali je v mreži avtobusnih linij ta širitev upoštevana. Mestni avtobusni linijski promet mora slediti razvoju mesta oziroma urbanizaciji. Mislim pa, da je preveč tog. Še en konkreten primer je most na Ostrožnem, kjer so uredili prometne površine za pešce, kar pomeni, da ni infrastrukturnih pogojev za avtobusno linijo v določenem delu. Po eni strani je to razumljivo, javni potniški promet se mora vklopiti v obstoječo urbanizacijo. Morda razvoj avtobusnih linij pred časom ni bil v sinergiji razvoja mesta.
Več v Novem tedniku.
