ŠMARJE PRI JELŠAH - Kdaj namesto mreže spodobna cesta?
Da je odsek ceste Grobelce–Loka pri Žusmu–Tinsko, ki bolj kot na prometno povezavo spominja na razpokano mrežo, potreben obnove, nekateri člani občinskega sveta Občine Šmarje pri Jelšah opozarjajo že več kot petnajst let. Zato jih je presenetilo, da se obnova ponovno odmika. Župan Matija Čakš pravi, da problematiko razume. A si bolj kot prerazporejanje denarja v proračunu ali dodatno zadolževanje občinskih financ želi, da bi cesto pod svoje okrilje vzela država.
Občinski svetnik Ivan Žaberl (SLS) je na zadnjem občinskem svetu opozoril, da je bilo v preteklem načrtu razvojnih programov načrtovanih približno 1,1 milijona evrov za obnovo dotrajane ceste Grobelce–Loka pri Žusmu–Tinsko v letih 2022 in 2023. Glede na nov načrt razvojnih programov se obnova odseka omenjene ceste odmika v leti 2024 in 2025. Žaberl je kritičen, da omenjeni odsek doslej ni bil deležen večjih posegov, izvajalec obnavlja le bankine. »Omenjena povezava je močno obremenjena, saj je v bližini kamnolom Žusem, po njej vsak dan pelje od 150 do 200 tovornjakov. To pomeni, da so bankine povsem uničene. Na treh četrtinah celotnega odseka je cesta povsem razpokana, videti je kot mreža.«
Dodal je, da je v obdobju zadnjih dveh let domačine, ki so želeli protestirati in cesto zapreti, od tega odvračal prav zaradi tega, ker je bil začetek obnove odseka predviden za prihodnje leto.
»Tega sami ne zmoremo«
Šmarski župan Matija Čakš je povedal, da je občinska uprava naročila izdelavo projekta za obnovo polovice odseka omenjene ceste. Po projektantskem izračunu bi obnova stala 2,8 milijona evrov, kar predstavlja četrtino občinskega proračuna. »Vsi vemo, da je cesta močno obremenjena in da je res potrebna obnove. Želim si, da bi naša občina dosegla dogovor s šentjursko občino, ki od podjetja Trik kamenine dobiva koncesionarski denar, mi njene obnove namreč nismo zmožni plačati sami. A tako kot naša občina ne bi plačala za obnovo ceste v Šentjurju, tudi Šentjurčani verjetno ne bodo želeli plačati naše.« Kakšne posebne naklonjenosti ne pričakuje niti od koncesionarja, ki uporablja kamnolom. »Zasebnika, ki bi za obnovo ceste na svojo pobudo prispeval material, še nisem srečal. Državi je namreč plačal koncesijo in tako izpolnil svoje obveznosti. Čeprav uniči vse ceste, ni nikomur ničesar dolžen.«
Čakš bi rad Direkcijo RS za infrastrukturo (DRSI) pozval, naj omenjeno cesto uvrsti med državne ceste. Za obnovo celotnega odseka bo namreč treba še več denarja. Še ena od možnosti je, da bi se občina obnove lotila po delih.
Foto: Ivan Žaberl
Preberite več v Novem tedniku
