Projektante povabili na kavo
Spomladi je krajane, ki živijo ob državni cesti Arclin–Ljubečna, močno razburilo početje geometrov, ki so brez najave in obvestila na zasebnih zemljiščih začeli količiti meje prenovljene ceste. Čeprav si ljudje že desetletja prizadevajo, da bi pristojni vzdolž prometno zelo obremenjene ceste zgradili pločnik, s predstavljenimi rešitvami niso zadovoljni. Precej vprašanj brez odgovorov imajo tudi stanovalci ob Mariborski cesti, in sicer od znanega gostišča proti Arclinu, kjer država prav tako pripravlja temeljito prenovo cestišča. Predstavniki investitorja, Direkcije RS za infrastrukturo, in projektanti so konec prejšnjega tedna zbranim krajanom podrobneje predstavili oba projekta. Tistih, ki bi bili glede na projekte najbolj oškodovani, niso prepričali.
V dvorani Doma krajevne skupnosti Ljubečna se je zbralo kar nekaj ljudi, ki so prisluhnili predstavitvi dveh infrastrukturnih projektov. Čeprav se vsi zavedajo, da sta obe obnovi nujni, s predlaganimi rešitvami mnogi niso zadovoljni. Še bolj ljudi moti odnos do lastnikov zemljišč.
»Geometri so spomladi skakali čez ograje in na našem zemljišču zabijale kole. Brez predhodne najave in obrazložitve. Tako se to ne dela,« je bil jasen eden od zbranih. »Upam in verjamem, da ste si območje pred izrisom projekta ogledali, a glede na to, kar vidim, žal nimam takšnega občutka. Na tem mestu nesoglasij zagotovo ne bomo rešili. Pridite na kavo in si od blizu oglejte vrisane rešitve,« je k nadaljnjemu sodelovanju projektante povabila lastnica zemljišča, kjer se bo pločnik povsem približal hiši.
Obljubili rešitve
Predstavitev je vodil Tomaž Willenpart, vodja sektorja za investicije v ceste pri direkciji za infrastrukturo, ki je že v uvodu priznal storjeno napako, ker lastnikov zemljišč o nameri količenja niso obvestili. Delno so temu botrovali epidemija in z njo povezani ukrepi, delno verjetno tudi prepričanje, da se ljudje ne bodo tako krčevito borili za svoj kos zemlje.
Krajanom je skušal večkrat pojasniti, da se v tej fazi še ne pogovarjajo o odkupu zemljišč, temveč zbirajo soglasja za izvedbo odmere. »Ko bo ta del končan, se bomo lahko začeli pogovarjati o pogojih odkupa in višini kupnin.« A krajani želijo pred podpisom soglasja za odmero več odgovorov, pojasnil in zagotovil. Predlagajo, naj se vodje projekta in projektanti oglasijo pri vsaki hiši, kjer bo obnova močno posegla v kakovost življenja stanovalcev.
Marsikdo tudi ne razume, zakaj je treba graditi širše cestišče in pločnik na obeh straneh, po desetletjih čakanj bi bili, kot pravijo, zadovoljni, če bi se odgovorni odločili za gradnjo hodnika za pešce le na eni strani. Odgovorni so pri tem pojasnili, da je treba upoštevati zahteve in predpise in da so pri snovanju celovite prenove upoštevali minimalne zahtevane standarde.
Država si sicer želi, da bi lahko začela karseda hitro graditi in da bi v naslednjih dveh letih oba projekta tudi končala. Krajanom se po več letih čakanja ne mudi. Prej želijo individualne konkretne odgovore. Še enkrat so zatrdili, da ne želijo ustavljati projektov, saj so nujni. Želijo si le pošteno obravnavo in razumen poseg v prostor.
Umiritev s talnimi grbinami
Sogovorniki so se strinjali, da je prednostno treba urediti prometno varnost. Za to ne bosta dovolj zgolj obnova cestišča in gradnja pločnika.
Ker država sočasno gradi tudi navezovalno obvozno cesto pri avtocestnem priključku Ljubečna (Celje vzhod), se krajani Arclina bojijo, da se bo na njihovo že tako obremenjeno cesto zgrnilo še več tovornega prometa. Pripravljavci projekta prenove mirijo, da se to kljub boljši cesti, ki jo bodo po obnovi imeli, ne bo zgodilo. Za to bo poskrbelo šest večjih cestnih grbin, ki bodo umirile prehitre voznike, vožnja za tovorna vozila pa bo zaradi njih vse prej kot prijetna. To naj bi bil zadosten razlog, da se bodo vozniki tovornih vozil te ceste izogibali.
Foto: SHERPA, LKK
Preberite več v Novem tedniku
