»Zaradi ljudi, ne zaradi denarja!«
Minuli teden so številni domači in tuji strokovnjaki na dvodnevni mednarodni konferenci, ki jo je ob podpori nemškega veleposlaništva gostila velenjska občina, pretresali različne evropske izkušnje za pravičen izstop iz premoga. Predstavnika Evropske komisije sta dejala, da ima Slovenija poleg 235 milijonov evrov iz sklada tudi druge možnosti sofinanciranja izstopa. Koliko denarja bo za prestrukturiranje dobila Šaleška dolina, bo pokazal čas.
V Velenju, kjer so v občini v zadnjem letu vzpostavili tudi poseben urad za gospodarski razvoj in prestrukturiranje in kjer napovedani letnici izstopa iz premoga 2033 niso naklonjeni, si želijo na pot izstopanja iz premoga stopiti pripravljeni s konkretnimi programi, vsebinami in ukrepi. Vse z namenom, da bodo lahko izvedli kakovostno in pravično prestrukturiranje tudi za pet tisoč v prihodnjih letih ogroženih delovnih mest.
Pri vprašanjih, ki se porajajo v zvezi s tem, imajo, kot je v okviru srečanja dejal župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, velikokrat občutek, da so osamljeni in ne(u)slišani, zato od države pričakujejo, da jim bo v procesu izhoda iz premoga stala ob strani.
Želijo jasna zagotovila
Iz velenjske občine so po konferenci sporočili, da so na podlagi predstavitev različnih strokovnjakov še bolj prepričani, da bi morali v Sloveniji prevzeti nemški model prestrukturiranja. Nemčija, ki bo zadnjo termoelektrarno zaprla leta 2038, bo za prestrukturiranje premogovnih regij od leta 2020 do leta 2038 namenila 40 milijard evrov. Kot poudarjajo v Velenju, namenjajo Nemci velik poudarek dobremu sodelovanju delovne skupine za prestrukturiranje, v katero so vključeni predstavniki z različnih ravni oblasti.
»Šaleška dolina od države pričakuje, da bo predstavila, koliko sredstev državnega proračuna bo namenjenih za razogljičenje energetike in za prestrukturiranje Saša regije. Prav tako bi v dolini želeli odgovor, kdo se v imenu Šaleške doline glede prestrukturiranja Saša regije pogaja z Evropsko unijo,« so jasni v Velenju.
»Ne bomo se prestrukturirali zaradi 235 milijonov evrov, ki so v evropskem skladu za pravičen prehod zaenkrat na voljo za dve premogovni regiji, ampak zaradi varnosti ljudi in kakovostnega razvoja doline, regije,« je poudaril velenjski župan in dodal, da bosta izhod iz premoga in ustavitev proizvodnje v Termoelektrarni Šoštanj izvedljiva takrat, ko s tem ne bomo povečevali energetske odvisnosti države na področju električne energije. Povečevanje uvozne odvisnosti bi pomenilo dvig cen električne energije, kar bi v znatni meri ogrozilo konkurenčnost slovenskega gospodarstva in povečalo energetsko revščino državljanov.
»Ne bomo se prestrukturirali zaradi 235 milijonov evrov, ki so zaenkrat na voljo za dve premogovni regiji iz evropskega sklada za pravičen prehod, ampak zaradi varnosti ljudi in kakovostnega razvoja doline, regije,« je jasen župan Mestne občine Velenje Peter Dermol.
|
Najprej zakonska podlaga, šele nato zaprtje Zakon o zapiranju Premogovnika Velenje in Zakon o prestrukturiranju Savinjsko-šaleške regije naj bi bila sprejeta do konca leta. Vlada namerava rudnik zapreti leta 2033, v Šaleški dolini pa se zavzemajo za čim kasnejše zapiranje. Za velenjskega župana Petra Dermola je pomembno, da bi parlament oba zakona potrdil istočasno, saj se dopolnjujeta. Zakona bosta sicer podlaga za pridobitev finančnih sredstev za zapiranje rudnika in prestrukturiranje regije. Za zdaj je za prestrukturiranje zagotovljenih 235 milijonov evrov evropskih sredstev. Glede napovedane letnice zaprtja je Dermol v okviru mednarodne razvojne konference večkrat dejal, da ji v dolini niso naklonjeni, saj še vedno nimajo nobenih zavez, da se bo do takrat res ustvarilo pet tisoč novih delovnih mest in da bo zagotovljen nadomestni toplotni vir energije. Opozoril je, da ga prav ta toplotni vir zelo skrbi, saj bo po ocenah stal približno 140 milijonov evrov, velenjska občina pa tega denarja nima. Po županovih besedah bodo vse priložnosti, ki se jim bodo odprle, zgrabili in izkoristili. Do leta 2033 pričakuje, da bo Velenje povezano z avtocesto, do takrat naj bi zapolnili tudi poslovni coni, zgradili stanovanjski naselji in poskrbeli za kakovostnejše izobraževanje. Za Dermola je prehod iz premoga pomemben proces, ki bo imel dolgoročne posledice za gospodarstvo in bo močno vplival na sektor energetike v državi. Zato je treba temelje, ki bodo omogočili, da bo ta proces pravičen, zastaviti premišljeno in v sodelovanju. Brez »šestice« (še) ne gre Državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Blaž Košorok je napovedal, da bo vlada na eni od oktobrskih sej obravnavala strategijo za izstop iz premoga. Glede Zakona o prestrukturiranju regije je dejal, da ga pripravlja več ministrstev, sodelovali naj bi tudi predstavniki lokalne oblasti in stroke. Predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije Branko Sevčnikar ocenjuje, da država šesti blok Teša še potrebuje in ga bo gotovo še nekaj časa. »Teš 6 je doživel medijski linč in je nehvaležna politična tema, čeprav davkoplačevalcev doslej ni stal niti evra.« Predsednik Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Tomaž Korošec je med drugim spomnil, da pet tisoč novih delovnih mest ni mogoče ustvariti čez noč. »Treba je najprej premisliti o nadomestnem viru energije in opredeliti projekte, ki bodo zagotovili nadomestna delovna mesta,« pravi in dodaja, da se bodo z rastjo ključnih gospodarskih družb v regiji odprle številne nove delovne priložnosti. |
Premogovnik Velenje, ki ima zaloge premoga še vsaj do leta 2054, je lani posloval z izgubo 9,5 milijona evrov. »Letos bo še višja,« je povedal direktor Premogovnika Velenje Janez Rošer.
Foto: arhiv NT (Andraž Purg - GrupA)
Preberite več v Novem tedniku
