Bojana Avguštinčič

Prihodnje leto bo minilo 170 let od rojstva enega najvidnejših slovenskih pesnikov 19. stoletja, ki se je leta 1856 rodil na Globokem pri Rimskih Toplicah. Ker bo prihodnje leto zaznamovano s še več obletnicami, povezanih s pesnikom, so se v Občini Laško odločili, da bodo leto 2026 razglasili za leto Antona Aškerca.

Bojana Avguštinčič

Pobuda za razglasitev Aškerčevega leta je prišla iz Kulturnega društva Antona Aškerca Rimske Toplice. V Občini Laško so želeli, da bi Aškerčevo leto razglasili na državni ravni, a je Vlada RS že pred tem odločila, da bo leto 2026 leto pesnika Srečka Kosovela. Minilo bo namreč sto let od njegove smrti.

K sodelovanju povabljeni javni zavodi

»Razglasitev Aškerčevega leta je pomemben občinski in tudi nacionalni projekt, ki bo pomagal osvetliti lik tega izjemnega slovenskega pesnika, ki je s svojo ustvarjalnostjo in družbeno zavzetostjo pomembno prispeval k razvoju slovenske literature in narodne zavesti. Njegove pesmi nas še danes spodbujajo k razmisleku o družbeni pravičnosti, narodni identiteti in človekovem dostojanstvu,« poudarjajo v Občini Laško.

V Laškem vidijo priložnost, da bogato literarno zapuščino Antona Aškerca v prihodnjem letu izpostavljajo na različnih ravneh in z raznovrstnimi dejavnostmi ter s projekti, ki prinašajo korist tako turističnim in gostinskim ponudnikom kot lokalnemu prebivalstvu, obiskovalcem in okolju.

Bojana Avguštinčič

Občina Laško bo v okviru Aškerčevega leta tako pozvala javne zavode, zveze in društva, ki delujejo na področju kulture, naj v okviru svojih programov za leto 2026 pripravijo vsebine, ki se bodo navezovale na 170-letnico Aškerčevega rojstva. V občini so namreč prepričani, da lahko širok spekter ljubiteljske kulture ponudi obeležitev Aškerčevega leta z vidika literarne, likovne, fotografske, glasbene, zborovske, gledališke in plesne umetnosti. Dejavnosti bo vodil območni odbor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.

Kulturni utrip na Aškerčevini

Deveti januar je datum, ki je v Rimskih Toplicah, zlasti v tamkajšnjem Kulturnem društvu Antona Aškerca in na Aškerčevi domačiji, zapisan z velikimi črkami. Na ta dan leta 1856 se je namreč na Globokem pri Rimskih Toplicah rodil pesnik balad in romanc, potopisec, arhivar in duhovnik Anton Aškerc. Kasneje se je družina preselila na bližnje Senožete, kjer danes s svojo družino živi pesnikov pranečak Avgust in skrbi za Aškerčevo domačijo. Slednja nudi vpogled v življenje in delo Antona Aškerca. Člani kulturnega društva z družino Aškerc že več kot dve desetletji na pesnikov rojstni dan pripravljajo odmevne literarne večere, na Aškerčevi domačiji se vrstijo tudi številni drugi dogodki in prireditve. Prijetno vzdušje domačije, topla kmečka peč in velika miza pod »bohkovim kotom« namreč kar kličejo k druženju in doživljanju bogatega kulturnega utripa.

Bojana Avguštinčič

Domačija pesnika Antona Aškerca v vasi Senožete nad Rimskimi Toplicami stoji že več kot petsto let. Hiša, v kateri je pesnik preživel svoje otroštvo, je danes razglašena za kulturni spomenik. Urejena je v muzej in pod svojo streho hrani obilo predmetov, iz katerih se da razbrati, kakšen je bil v preteklosti način življenja v teh krajih. Aškerčevina, kot se imenuje, se ponaša s kaščo, toplarjem, v hiši so ohranjeni črna kuhinja, krušna peč, pristno pohištvo ter pesnikova osebna zapuščina.

Nad Aškercem navdušeni tudi v tujini

Aškerčevo domačijo, ki ima tudi mednarodno priznan status učne kmetije (družina se ukvarja z ovčerejo, s predelavo mleka, čebelarstvom in z zeliščarstvom), obiščejo gostje od vsepovsod. Zelo veliko je organiziranih skupin iz zamejstva, tako iz Italije, Avstrije kot Madžarske. Veliko je tudi gostov iz slovanskih držav. Gostili so celo Japonce, našteva pesnikov pranečak Avgust Aškerc, ki ob tem rad omeni obisk japonske mezzosopranistke z Dunaja, ki je na Aškerčevi domačiji zapela Avsenikovo Slovenija, od kod lepote tvoje. Aškerčevo hišo si je že ogledal tudi armenski veleposlanik. Kot je povedal, Aškerca poznajo tudi v Armeniji, saj je ob svojih potovanjih pisal tudi o zakavkaških narodih.

Bojana Avguštinčič

Avgust Aškerc obiskovalcem rad predstavi številne zanimivosti o svojem predniku, tudi marsikaj takšnega, česar ni mogoče najti v knjigah ali na spletu.

Od duhovnika do arhivarja

Anton Aškerc velja za enega najpomembnejših slovenskih pesnikov druge polovice 19. stoletja, ki je s svojim delom pomembno zaznamoval slovensko literarno in kulturno zgodovino. Njegov pesniški opus je obsežen, raznolik in tematsko bogat, saj je v njem združil liriko, epsko pripoved, domoljubje, socialno kritiko in zgodovinsko refleksijo. Anton Aškerc je s svojo poezijo utemeljil slovensko balado in romanco. Njegova zbirka Balade in romance iz leta 1890 velja za temeljno delo slovenske epske poezije. Bil je narodno zaveden, slovanofil in odločen nasprotnik germanizacije, kar je izražal tako pri svojem literarnem kot tudi javnem delovanju. Njegovo pesništvo je bilo tesno povezano z življenjem preprostega človeka, zlasti kmečkega in delavskega sloja, kar se kaže v njegovih socialno angažiranih pesmih.

Po končani gimnaziji v Celju je študiral teologijo v Mariboru. Kot duhovnik je služboval v številnih krajih na Štajerskem, vendar mu duhovniški poklic ni ustrezal, saj je bil svobodomiseln in kritičen do cerkvenih dogem. Zaradi svojih nazorov in literarnega udejstvovanja je bil večkrat premeščen.

Bojana Avguštinčič

Leta 1898 se je upokojil in preselil v Ljubljano, kjer je postal prvi mestni arhivar in prvi slovenski poklicni arhivar. Njegova pesniška dela so bila objavljena v številnih literarnih revijah, zlasti v Ljubljanskem zvonu, kjer je najprej objavljal pod psevdonimom Gorazd. Bil je v stiku z najpomembnejšimi slovenskimi literati tistega časa, med drugimi s Franom Levcem in Simonom Gregorčičem. Aškerčeva poezija je bila prevedena v več jezikov, njegova podoba je bila večkrat upodobljena v likovni umetnosti. Aškerc je bil tudi urednik, prevajalec in pisec esejev, njegovo delo je še danes predmet literarnih študij in interpretacij.