Arhiv NTRC

Na to nevarnost so ob svetovnem dnevu vode opozorili tudi predstavniki štirih slovenskih strokovnih društev – Slovenskega društva za zaščito voda (SDZV), Društva vodarjev Slovenije (DVS), Slovenskega komiteja Mednarodnega združenja hidrogeologov (SKIAH) in Globalnega partnerstva za vodo Slovenije (GWPS) in poziv naslovili tudi na DZ. Opozarjajo na spornost določil novele, s katero želijo predlagatelji poseči v obstoječo slovensko vodno zakonodajo, pri tem pa podrobno pojasnili razloge, zakaj je iz zakonodajnega postopka potrebno umakniti Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G).

Strokovna društva opozarjajo, da nacionalne zakonodaje v teh členih ne bi smeli spreminjati, saj je obstoječa v vseh elementih skladna z evropsko zakonodajo in direktivami. Uveljavitev omenjenih predlogov bi z zmanjšanjem ravni zaščite podzemnih vodnih virov in s tem varne oskrbe prebivalstva s pitno vodo tako pomenila ne le neusklajenost nacionalnih predpisov z evropsko zakonodajo, pač pa tudi kršitev ustavne pravice do pitne vode (čl. 70a) ter Aarhuške konvencije, ki omogoča sodelovanje javnosti pri ključnih okoljskih odločitvah, kot je spreminjanje načrtov upravljanja povodij. Prav tako je sporna predvidena sprememba zakona, ki bi omogočala posege na vodna in priobalna območja, ki ščitijo površinska vodna telesa s kopnega.

»Da nam na pipi vsak trenutek priteče zdravstveno ustrezna pitna voda, ni nekaj samoumevnega,« poudarja predsednica Slovenskega društva za zaščito voda dr. Marjetka Levstek, ki še dodaja, da se vse pogosteje tudi v Sloveniji soočamo z onesnaženimi viri pitne vode, ki so posledica prikritega ali neprikritega onesnaženja. Opozorila je na veliko nevarnost, ki nam grozi s sprejetjem novele zakona o vodah in se vprašala, kako vodo vrednoti država, če kakovost podzemne in z njo pitne vode raje žrtvuje za trenutni zaslužek gospodarskih družb.

Da strokovnjaki in raziskovalci z različnih področij voda in tudi društva, ki delujejo v javnem interesu za ohranjanje narave, ne bi smeli biti izključeni iz pomembnih odločitev ministrstva, menijo vsi predstavniki društev, ki zatrjujejo, da želijo tvorno sodelovati pri razvijanju normativnih okvirov upravljanja voda, a žal so k temu le redko povabljeni. Za pričujoče spremembe Zakona o vodah je imela javnost na voljo za pripombe le 12 delovnih dni, kar onemogoča temeljite in strokovne javne razprave. Nesprejemljivo je tudi to, da je Vlada RS šele po opravljeni javni obravnavi in brez vednosti strokovne in druge javnosti v predlog zakona vnesla še spremembo 69. člena veljavnega Zakona o vodah, katere posledica je zmanjševanje varovanja virov pitne vode in s tem ogrožanje pravice do pitne vode, ugotavljajo v Globalnem partnerstvu za vodo Slovenije.