Država v malem, kjer se ljudje dobro počutijo
»V Slovenskih Konjicah stremimo k temu, da se ljudje pri nas dobro počutijo. Na vseh področjih želimo zagotoviti kakovostne storitve za vse, ki tukaj živimo. Pomembno je, da imamo dobre vrtce, šole, kakovosten in raznolik šport, kulturo, kakovostne zdravstvene storitve, urejeno komunalo,« je v pogovoru ob letošnjem občinskem prazniku dejal župan Darko Ratajc. »Tako velika občina, kot je naša, je pravzaprav država v malem.« Kot še prvi Ratajc, si bodo na občini prizadevali, da bi mladi ostajali doma in tako pripravljajo novo stanovanjsko strategijo, kjer bodo poseben poudarek namenili gradnji stanovanj za mlade družine.
Tudi v Slovenskih Konjicah je življenje v zadnjem letu močno zaznamovala »korona«, a je občina, kot zadovoljno pove župan Darko Ratajc, kljub vsemu uresničila vse zastavljene cilje. »Ponekod smo naredili še več od predvidenega.«
Katere investicije, ki ste jih končali v tem koronaletu, bi izpostavili?
Končno smo uredili bazen. Investicija, ki smo jo v celoti financirali sami, je bila vredna 1,1 milijona evrov. Čeprav je že sredi lanskega poletja sprejel kopalce, bo letos to prva celotna kopalna sezona. Letos smo vzpostavili tudi dvotirno upravljanje bazena – funkcionalni del vodi zavod za šport, medtem ko za tehniko in kakovost vode še naprej skrbi javno komunalno podjetje.
V prihodnjih nekaj tednih bomo končali gradnjo prizidka k Zdravstvenemu domu Slovenske Konjice, s čimer bomo pridobili približno tisoč kvadratnih metrov novih površin. Novi prostori bodo predvidoma zaživeli sredi avgusta. Pred kratkim smo že podpisali pogodbo za nakup zdravstvene postaje v Ločah, gre za približno 450 kvadratnih metrov površin. Zdravstveno ponudbo bomo tam razširili, kmalu bo na voljo nova zobna ambulanta za odrasle in v prihodnje tudi pediater. S tem je občina, kar se prostorskih kapacitet tiče, zdravstvo za naslednjih nekaj let uredila.
V zadnjem letu smo v Ločah uredili tudi dom kulture. To je bila za kraj zelo pomembna in za občino tudi precej velika investicija, vredna 250 tisoč evrov.
Lani smo prav tako začeli obnavljati cerkev v kartuziji, predvidena obnovitvena dela bodo končana do konca leta. Ko bo projekt končan, bo zagotovo vsestranski presežek v tem prostoru.
V zadnjem letu smo precej postorili tudi na področju komunalne infrastrukture, obnovili smo kar nekaj odsekov cest in skrbeli za vse naloge, ki jih občina mora izpolnjevati, tako na področju sociale, šolstva kot vsega ostalega.
Omenili ste obnovo Žičke kartuzije. Gre za kulturni spomenik evropskega pomena, obnovo so spremljali tudi številni zapleti. So se strasti zdaj umirile?
Strasti so se umirile in obnova cerkve se nadaljuje po projektu z nekaj manjšimi spremembami in popravki, ampak v osnovi ostaja koncept enak. Številni strokovnjaki so rešitve za obnovo ostalin cerkve iskali več kot 20 let, a jih niso nikoli predložili. Mi smo morali, če smo želeli porabiti državni denar, namenjen temu projektu, rešitve najti v zelo kratkem času. Teh rešitev oz. predlogov ni dala občina ali župan, s tem so se intenzivno in preudarno ukvarjali strokovnjaki z različnih področji. Ti so se do določene mere poenotili in koncept, po katerem zdaj obnavljamo cerkev, je tisti, ki smo ga na občini po predlogih strokovnjakov izbrali. A zagotovo ni edini. Glede na trenutno stanje ostalin se je pokazal kot pravi. Enako tudi glede vsebinskih rešitev. Takšnih projektov se žal ne da izvesti tako, da bodo vsi zadovoljni in da bo predlagana rešitev všeč vsem. Pri tem projektu je bilo zelo veliko različnih osebnih interesov, ki so jim sledili močni pritiski. Prepričan sem, da je izbrana pot prava. Letos smo bili dodatno uspešni še na enem razpisu ministrstva za kulturo, kjer bomo za nadaljevanje obnove – gre za podrobnosti, ki v ta projekt niso bile vključene – dobili 125 tisoč evrov, enak delež bo prispevala občina. Ko bo obnova cerkve končana, ko bo ta streha končana, bo to zagotovo presežek ne samo v slovenskem, ampak v evropskem in lahko rečemo tudi v svetovnem merilu.
Kateri so še drugi pomembnejši projekti, ki jih pripravljate?
Eden večjih in zahtevnejših projektov je gradnja 15 kilometrov sekundarne kanalizacije predvsem na območju Slovenskih Konjic, ki jo bomo končali v naslednjem letu. Pripravljamo tudi druge projekte, ki bodo kakovost življenja naših občanov dvignili še na višjo raven. Tako pripravljamo projekt za prizidek k športni dvorani Slovenske Konjice, resno se lotevamo projekta obnove šole Pod goro, ki je potrebna celovite obnove, ob tem se že pripravljamo, da bo treba vrtec v Tattenbachovi ulici povečati, najverjetneje bomo staro stavbo podrli in na tem mestu zgradili nov, moderen in prostoren vrtec, ki bo zadoščal vsem potrebam in standardom. Načrtujemo tudi že širitev kulturnega doma, saj knjižnica postaja premajhna.
Kar nekaj investicij, tudi državnih, je predvidenih na cestni infrastrukturi. V Tepanju gradimo krožišče, ki naj bi bilo zgrajeno do konca leta. To je tudi osnova, da bomo lahko začeli urejati in graditi industrijsko cono. Država celovito obnavlja državno cesto Tepanje–Draža vas. Prejšnji teden sem z ministrstvom za infrastrukturo podpisal sporazum o sofinanciranju gradnje pločnika na območju Žič v dolžini približno 900 metrov. Investicija je ocenjena na 1,3 milijona evrov, približno tretjino bo prispevala občina. Zelo resno se z infrastrukturnim ministrstvom pogovarjamo, da bi v Zbelovem zgradili železniško postajo. Tudi to je velika naložba, vredna približno dva milijona evrov. Občina bi pri tem sodelovala v manjšem delu. V tem trenutku že pripravljamo tudi dokumentacije za gradnjo sekundarne kanalizacije za naselja Draža vas, Žiče in Loče.
Načrtov je veliko. Na nek način se s tem pripravljamo tudi na novo obdobje financiranja iz državnih in evropskih sredstev. Verjamem, da bomo imeli do prihodnjega leta pripravljeno dokumentacijo, da bomo lahko kandidirali na razpisih, za katere prav tako verjamem, da bodo.
|
Občino Slovenske Konjice do občinskega praznika, ki ga obeležuje 30. junija, vsako leto pospremijo številne prireditve v okviru Konjiških dnevov. Nocojnšnja svečana seja, na kateri so podelili letošnja občinska priznanja, bo zaradi znanih razmer zaprta za javnost. Med prejemniki letošnjih priznanj bo Lambrechtov dom, ki obeležuje 150 let delovanja in je tako najstarejši dom starejših v Sloveniji. Nagrado občine bo prejelo Vinogradniško vinarsko društvo Slovenske Konjice, ki je pred 30 leti oralo ledino konjiškega vinogradništva. Sodelovati je začelo s strokovnimi službami in na osnovi povezovanja ter strokovnih prijemov pripeljalo konjiške vinogradnike in vinarje do zavidljivih uspehov pri dvigu kakovosti pridelave in predelave grozdja. Bronasti konjiški grb bo prejela Andreja Obrul, ki svoje življenje posveča glasbi, bogato glasbeno znanje pa prenaša na mlade. Srebrni konjiški grb bo za vrste dosežkov, pomembnih za razvoj občine, ter družbene odgovornosti, prejelo družinsko podjetje RaMax engineering. Najžlahtnejši, zlati konjiški grb bosta prejela zdravnika Jadranka in Krešimir Branović, ki sta leta 1976 prišla v Slovenske Konjice in se kot mlada zdravnika zaposlila v zdravstvenem domu. Od takrat pomembno sooblikujeta življenje v občini, saj sta z ljudmi, pacienti, stkala tesne prijateljske vezi. |
Foto: Andraž Purg – GrupA
