Andraž Purg

»Ta delež se spreminja predvsem v odvisnosti od sodelovanja z velikimi poslovnimi kupci, od javnih razpisov in podobno, zato se lahko z leti tudi spreminja. Na splošno ocenjujemo, da smo zelo stabilni, in pozitivno gledamo v prihodnost, saj imamo kot del skupine HSE stabilne temelje in verjamemo, da lahko odgovorimo na potrebe svojih kupcev,« pravi direktor družbe ECE mag. Sebastijan Roudi.

Lansko leto je bilo zelo razgibano zaradi sprememb cen električne energije na veleprodajnem trgu. A Roudi dodaja, da se cene električne energije od energetske krize, ki je bila del pokoronskega obdobja, umirjajo in so se pomembno znižale.

Vendar obdobja pred krizo še nismo dosegli. Takrat so cene za produkt pasovne energije na terminskem trgu (leto vnaprej) kotirale med 50 in 60 evri za megavatno uro, danes znašajo med 100 in 110 evri za megavatno uro. Za naše poslovanje je pomembno, da je t. i. energetskih šokov čim manj, saj ne vplivajo dobro na poslovno okolje.

Vlada je posegla v regulacijo cen elektrike za gospodinjstva. Kako se je to poznalo?

Regulacija je bila nujna, saj bi v nasprotnem primeru prebivalci plačevali mnogo višje zneske na računih. Dobavitelji svoje nakupe energentov razporedimo v daljšem časovnem obdobju (več let), a bi bil kljub temu vpliv višjih nabavnih cen za končne kupce izredno velik, cene pa nad ravnmi, kot so bile določene z regulacijo.

Omenili ste energetsko krizo. Ta se je v zadnjih letih poznala v poslovanju različnih družb. Leta 2022 je ECE podvojil prihodke, leta 2023 je bilo poslovanje prav tako uspešno, lani je sledil padec prihodkov. Kako komentirate?

V ECE poslujemo v skladu z načrti, ki jih po doseženem rezultatu običajno tudi presegamo. Obseg prihodkov je predvsem posledica cen na terminskih trgih in odločitev velikih poslovnih kupcev, kdaj zakupijo električno energijo. Te kupce obveščamo, jim svetujemo, a odločitev je na njihovi ravni. Če pride do zakupa v času višjih cen, so tudi naši prihodki višji, če se za zakup električne energije odločijo v času nižjih cen, se to pozna v nižjih prihodkih.

Ta del kupcev predstavlja za nas več kot 70 odstotkov količinske prodaje in nihanje prihodkov je posledično razumljivo. Omenil sem energetsko krizo, ki je bila za nas velika izkušnja in je močno vplivala na poslovanje, cilje smo kljub krizi dosegli. Ko takih izjemnih dogodkov ni, smo zelo uspešni.

Kako na vse to vplivajo svetovne razmere, tudi razmere v Palestini in Ukrajini? Mnogo ljudi se ne zaveda, da na delovanje družb vplivajo tudi takšni dogodki.

Z novo lastnico, družbo HSE, smo postali veliko bolj odporni na takšne regijske, da ne rečem svetovne vplive. Evropski trg energentov je namreč zelo prepleten in se hitro odziva na dogodke, ki povzročijo negotovost ali imajo morebiten vpliv na gospodarstvo.

Cene energentov, tudi za Slovenijo, se namreč oblikujejo na regijskih borzah, kjer ponudba in povpraševanje določata ceno za naslednji dan in nekaj let v naprej. Strah glede zadostne dobave energentov – primer je zemeljski plin – ali delovanja elektrarn vedno potisneta nabavne cene navzgor. Dobava električne energije in zemeljskega plina zaenkrat ni vprašljiva.

Pred leti se je veliko govorilo o krizi s plinom. Ljudje so na hitro menjali dobavitelje.

V preteklosti je bilo na slovenskem trgu več dobaviteljev zemeljskega plina in električne energije. Rekel bi, da se je do danes trg umiril, cene med dobavitelji so primerljive, tudi pri nas opažamo, da je menjav zelo malo. Po naših izkušnjah odjemalec zamenja dobavitelja primarno zaradi cene energenta, zaradi slabe izkušnje ali zaradi odpovedi pogodbe dosedanjega dobavitelja.

Vendar je pri zemeljskem plinu pri končnih odjemalcih bistveno manj menjav kot pri električni energiji, ker je odjemalcev manj, a tudi manj zaupajo novemu dobavitelju. V ECE imamo za oba energenta vzpostavljene vse potrebne mehanizme za izvajanje dobave in obvladovanje porabe končnih kupcev.

Slovenija

Kmalu podražitev odvoza smeti

Tako zaostrene svetovne razmere ne vplivajo ravno dobro na tako imenovani zeleni prehod in trajnost.

Zeleni prehod vidimo kot proces, ki je nujen. Aktualne krize ga zgolj upočasnjujejo. Kot del skupine HSE, ki se je zavezala, da bo nosilka zelenega prehoda pri nas, ves čas usmerjamo svoje poslovanje na področja trajnostnih projektov, kot so sončne elektrarne, hranilniki energije, e-mobilnost in drugi. Menim, da je treba zaupati stroki in naše dejavnosti prilagoditi, da bodo vzdržne za planet in vse generacije za nami.

Lani je HSE postala stoodstotna lastnica ECE. Kako je to vplivalo na delovanje ECE, kaj je prineslo dobrega in morda niti ne tako dobrega?

ECE je bil od ustanovitve v lastništvu distribucijskih podjetij (Elektro Celje, nato tudi Elektro Gorenjska), s katerimi po dejavnosti ni tako skladen kot s proizvajalcem električne energije, kar med drugim predstavlja skupina HSE. Distribucijska podjetja vzdržujejo in razvijajo omrežje, mi dobavljamo energente.

V ECE smo že prej večino električne energije kupili od HSE. Omenil sem že večjo odpornost v primeru globalnih kriz, predvsem pa je priključitev skupini HSE prinesla dostop do novih znanj in podpore pri obvladovanju portfelja na naši nakupni strani, pri projektih energetskih rešitev, torej na področju, kjer smo v ECE zelo aktivni in vidimo v tem veliko priložnost za napredek. S korporativnim delovanjem, kjer v sodelovanju s strokovnimi službami lastnika HSE dvigujemo tudi delovanje družbe na višjo raven.

Kako pomemben partner je državi ECE pri sprejemanju zakonodaje? Lani, tako piše v vašem letnem poročilu, ste posredovali pripombe glede osnutka Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije. Kot ste zapisali, je zakon pomemben zaradi obravnave nadomestil dobaviteljem iz naslova izravnave dobave in odjema porabnikov z lastnimi sončnimi elektrarnami. Kako država sprejema takšne pripombe, imate dovolj besede?

ECE z večino drugih dobaviteljev svoje izzive na državo naslavlja s pomočjo sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije, ki deluje v sklopu Energetske zbornice Slovenije. Omenjena sekcija komunicira z državnimi ustanovami, ko dobavitelji prepoznamo, da je potreben skupen odziv na vsebine, ki se nanašajo na poslovanje vseh, to je tudi na primer zakonodaja.

Praviloma podajamo pripombe na vso za nas pomembno zakonodajo v fazi javne obravnave. Trudimo se korektno sodelovati z vsemi udeleženci, med katerimi so predvsem ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ELES, distribucijska podjetja in agencija za energijo. Izziv t. i. »net meteringa« je za dobavitelje postal zelo velik, predvsem z ministrstvom se redno pogovarjamo o tej temi in verjamem, da bomo našli rešitev.

Septembra ste z županom Mestne občine Celje Matijem Kovačem podpisali pogodbo za gradnjo sončnih elektrarn na enajstih javnih objektih v Celju. Kaj bo to prineslo mestu? Se zavedamo takšnega projekta?

S tem projektom Celje stopa na pot še hitrejšega zelenega prehoda in samooskrbe. ECE je v tem projektu kot partner, ki zagotavlja izvedbo namestitve sončnih elektrarn in hkrati dolgoletno dobavo električne energije, odkup viškov proizvedene elektrike in upravljanje ter vzdrževanje samooskrbnih naprav. V družbi smo ponosni, da lahko sodelujemo v okolju, kjer je sedež družbe, a tudi z drugimi občinami, kjer smo z dobavo energentov končnim kupcem posebej močno regijsko prisotni.

Slovenija

V Celju začetek gradnje enajstih javnih sončnih elektrarn

Podobno je v Šoštanju. Se obeta tak projekt še kje drugje na Celjskem?

Pred dnevi smo podpisali podobno pogodbo še v Velenju, projektna dokumentacija je v pripravi še za nekaj drugih krajev v regiji. V vseh treh primerih gre za dober primer, kako občine skupaj kandidirajo za finančna sredstva pri ministrstvu za okolje, podnebje in energijo v okviru projekta Sonce 8P. Tako so bolj uspešna, na razpisu za izvajalca zmaga tisti, ki zagotovi najboljše pogoje.

Ko se ozrete na mednarodni energetski trg, ali spremljate razvoj na področju energije? Kaj lahko pričakujemo v naslednjih desetih letih? Verjetno napredna tehnologija naredi svoje, kaj prinaša tudi nam?

Na področju dobave energentov nas čaka veliko sprememb. Verjamem, da na bolje. Z vključevanjem lastnih proizvodnih virov, kot so individualne ali skupnostne sončne elektrarne, so se tudi končni odjemalci pojavili v vlogi proizvajalca, dobavitelja. Obnovljivi viri energije vplivajo na sistem tako fizično (gledano z vidika omrežja) kot cenovno (nihanje cen na borzah z električno energijo) zelo nestanovitno.

Obvladovanje celotnega sistema postaja s tem še veliko bolj zahtevno, treba je vedno več znanja. Veliko učinkov pričakujemo zaradi vgrajevanja baterijskih hranilnikov, ki bodo zelo pomagali pri stabilizaciji teh nihanj. Hkrati bodo omogočali izkoriščanje priložnosti različnih cen, ki se pojavljajo znotraj dneva.

Že zdaj ponujamo tudi gospodinjskim odjemalcem dinamični cenik, ki omogoča različne cene za vsako uro v dnevu in so odjemalcu znane dan prej. S hranilniki energije bomo bolj učinkoviti tudi pri razbremenitvi omrežja in posledično pri zniževanju stroškov omrežnine.

Elektrifikacija dveh ključnih dejavnosti, kot sta promet in ogrevanje, bo zelo spremenila naš pogled na rabo elektrike, napredne tehnologije nam bodo pri tem v pomoč. Za prihodnost se napoveduje veliko večja raba elektrike, ki bo tako prevzela primat primarnega energenta.