Mestna občina Celje

Organizatorji pripravljajo tudi strokovna srečanja, ki bodo v Narodnem domu. Festival organizirata Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Mestna občina Celje, kjer so danes podpisali tudi dogovor o sodelovanju.

Slovenija

V »živi knjižnici« si boste lahko izposodili sogovornika

»Festival duševnega zdravja bo tudi letos prostor srečevanja, učenja in odprtega dialoga. Z raznolikim programom delavnic, predavanj in pogovorov bo nagovarjal tako strokovno kot širšo javnost ter spodbujal razumevanje, sprejemanje in skrb za duševno dobrobit,« je ob podpisu dogovora povedal izr. prof. dr. Branko Gabrovec, ki je tudi generalni direktor NIJZ.

Sodelovanje je ključno

Sodelovanje pri festivalu je ključnega pomena, dodaja Gabrovec. Kot poudarja. takšna partnerstva niso zgolj formalnost, temveč odraz skupnega razumevanja, da je duševno zdravje temelj kakovostnega življenja in povezane skupnosti.

»Strokovne vsebine, podpora in znanje tako dosežejo ljudi tam, kjer jih najbolj potrebujejo – v njihovem vsakdanjem okolju,« je poudaril.

Župan Mestne občine Celje Matija Kovač je dodal, da je duševno zdravje temelj dobro delujoče skupnosti, saj vpliva na to, kako živimo, delamo, se povezujemo in se soočamo z izzivi vsakdana.

Priznanje in odgovornost

»Za Celje je gostovanje festivala pomembno priznanje in hkrati odgovornost. V našem mestu si prizadevamo ustvarjati okolje, ki spodbuja kakovost življenja – tudi skozi dostopnost storitev, podporo skupnosti in odprt pogovor o temah, ki so pogosto prezrte. Festival duševnega zdravja vidimo kot priložnost, da te vsebine približamo ljudem – strokovno, razumljivo in predvsem človeško. Da pokažemo, da skrb za duševno zdravje pomeni skrb zase in za skupnost,« je še poudaril župan.

Predstojnik Centra za duševno zdravje na NIJZ asist. Matej Vinko je opozoril na aktualne geopolitične pretrese in druge spremembe, ki pomembno vplivajo na naš vsakdan.

»V takšni nepredvidljivosti postane povezana lokalna skupnost naš opomnik normalnosti. V takšnem razburkanem času je pomembno, da imamo okoli sebe ljudi in skupnost, ki nas sprejema s prijaznostjo, posluhom in podporo, ki jo potrebujemo,« je poudaril.

Vodja enote za nenalezljive bolezni na celjski območni enoti NIJZ prim. Nuša Konec Juričič je ob tem izpostavila 25-letnico programa To sem jaz, ki že desetletja sistematično skrbi za krepitev duševnega zdravja mladih in ga izvajajo ravno na celjski območni enoti NIJZ.

Juričičeva je še omenila povezovanje različnih organizacij, ki je ključno za delo na področju duševnega zdravja.

»Na Celjskem smo zgradili močno partnerstvo, ki se še nadgrajuje. Dosegli smo večjo informiranost, zmanjšali stigmo ter uvedli in razvili številne programe,« je povedala.

Slovenija

To je trinajstica, zapisana v celjsko zgodovino

»V celjski regiji se lahko pohvalimo z dobro mrežo številnih služb – tako tistih, ki skrbijo za promocijo in krepitev dobrega počutja, kot tudi programov, ki nudijo podporo na primarni ravni zdravstva in socialnega varstva,« še pojasnjuje Konec Juričičeva.

Slednja je namreč tudi s svojo ekipo in ravno na podlagi povezovanja z ostalimi organizacijami dosegla tudi velik premik na področju zmanjševanja stopnje samomorilnosti v zadnjih desetletjih.