Župan Šmartnega ob Paki: »Razvojne možnosti naše občine se krčijo«
Zakaj župan Janko Kopušar meni, da Občina Šmartno ob Paki plačuje davek za druge?
Ker je bila občina Šmartno ob Paki med bolj prizadetimi lokalnimi skupnostmi v predlanskih obsežnih poplavah, vseh uničujočih posledic še niso odpravili. Sprožili so se številni plazovi, deroča voda je uničila več cestnih odsekov ter komunalno infrastrukturo. Boleč pečat je pustila na občanih. Zaradi poplavne ogroženosti se bodo iz 34 hiš morali preseliti, država bo njihove domove porušila. Rušenje stanovanjski hiš v Šmartnem ob Paki je potrebno tudi zaradi načrtovane gradnje tretje razvojne osi od Velenja do Šentruperta. »Naša občina »plačuje« davek za druge. Razvojne možnosti naše lokalne skupnosti se zato krčijo,« z nejevoljo poudarja Janko Kopušar.
Po obsežnih poplavah leta 2023 so se v Šmartnem ob Paki najprej lotili prenove poškodovanega vodovodnega omrežja. »Tako smo ponovno vzpostavili varno vodooskrbo za naše občane. Do danes smo s pomočjo državnega denarja – država nam je v ta namen zagotovila 2,7 milijona evrov – prenovili tudi poškodovano kanalizacijo, sanirali smo nekaj plazov, nekaj jih še bomo. Plazeča zemljina in udori so poškodovali več cestnih odsekov, ki prav tako kličejo k prenovi. Največ škode je bilo na Slatinah, v Skornem, Malem Vrhu, Podgori in Velikem Vrhu,« je župan Janko Kopušar povedal v uvodu.
Poudarjate, da poplave niso pustile posledic le na javni infrastrukturi, ampak so boleč pečat pustile tudi na ljudeh. Nekaj občanov je že moralo zapustiti svoj dom, nekaj jih še bo.
Poškodovano javno infrastrukturo bomo slej ko prej popravili, veliko težje je ublažiti posledice travm in bolečino ljudi. Država je zaradi poplavne ogroženosti za rušenje določila 34 stanovanjskih hiš. Dve stanovanjski hiši sta že porušeni, kdaj bodo porušili druge, ne vem. To je v pristojnosti države. Po moji oceni ni potrebe za rušenje hiš, saj bi stroka v tem delu naše občine lahko zagotovila učinkovito protipoplavno zaščito. Občani so nervozni, ker še vedno ne vedo, kdaj bodo lahko začeli živeti v novem domu. Z nekaterimi je država že sklenila pogodbe za odkup njihovih hiš. Vsi si ne nameravajo zgraditi novih hiš, nekateri se bodo preselili v stanovanjski blok.
Občina mora zagotoviti zemljišča za nadomestno gradnjo. Vam je to že uspelo?
V občini pospešeno pripravljamo dva občinska podrobna prostorska načrta (OPPN). Na enem območju je predvidena gradnja 9 stanovanjskih hiš, na drugem 12. Prvi OPPN smo že sprejeli, drugega naj bi do konca letošnjega leta. Potem moramo urediti še lastništva zemljišč ter jih komunalno opremiti. Občina bo potem parcele za individualno gradnjo lahko začela prodajati. Lastniki parcel bodo potem morali pridobiti gradbeno dovoljenje. Upam, da bo kakšna hiša naslednje leto že zgrajena.
Koliko hiš je predvidenih za rušitev zaradi gradnje tretje razvojne osi od Šentruperta do Velenja?
V naselju Podgora naj bi porušili 20 stanovanjskih hiš, od tega je 15 že porušenih. Kolikor mi je znano, Dars še ni pridobil gradbenega dovoljenja za gradnjo odseka tretje razvojne osi od Šentruperta do Velenja. Zato tudi še ni znano, kdaj se bo gradnja hitre ceste na tem odseku začela.
To pomeni, da bo tako zaradi poplav kot tudi zaradi gradnje tretje razvojne osi v vaši občini porušenih skupno 54 hiš!
Večkrat poudarjam, da naša občina »plačuje« davek za druge. Hitre ceste naša lokalna skupnost ne potrebuje, pomembna je za Velenje in Koroško ter za Zgornjo Savinjsko dolino. Naša lokalna skupnost je tudi žrtev ureditve protipoplavne zaščite za območje Spodnje Savinjske doline vse do Celja in naprej do Laškega. Razvojne možnosti naše občine se krčijo. Zaradi rušenja hiš se bo nekaj naših občanov preselilo v druge občine, nekaj se jih bo k nam priselilo, predvsem iz naselja Letuš iz sosednje braslovške občine.
Kako kaže z načrtovano posodobitvijo regionalne ceste skozi Rečico ob Paki ter odseka od podhoda čez železniško progo do poslovne cone?
Gre za prometno zelo obremenjen cestni odsek, ki že več let kliče k celoviti prenovi. Država ga je sicer uvrstila na seznam prednostnih naložb, a še vedno nimamo zagotovil, kdaj se bo prenova začela. Med nedavnim vladnim obiskom v naših krajih smo ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek na ta projekt ponovno opozorili. Povedali smo ji, da ima podjetje Nivo Eko, ki je koncesionar za urejanje porečja Savinje, v Podgori kamnolom, zato je regionalna cesta skozi Rečico ob Paki še toliko bolj obremenjena s težkimi tovornjaki. Ker država niti še ni začela odkupovati zemljišč, sem ministrici rekel, da je naša občina pripravljena pomagati pri pridobivanju soglasij za odkupe zemljišč. Žalimo si, da bi ta odsek dotrajane ceste država prenovila še pred začetkom gradnje tretje razvojne osi.
So napovedi države bolj optimistične glede ureditve krožišča pri Gorenju?
Žal ne. Država tudi za to naložbo še ni zagotovila niti zemljišč. To krožišče bo, ko bo zgrajeno, pripomoglo k večji prometni varnosti. Že nekaj let državo opozarjamo tudi na nujnost prenove odseka regionalne ceste Šmartno ob Paki–Drobničev ovinek. Sočasno bi radi uredili tudi cesto proti osnovni šoli.
Katere naložbe nameravate uresničiti z občinskim denarjem do konca mandata?
Velik finančni zalogaj predstavlja gradnja kanalizacije v Rečici ob Paki, saj je vrednost naložbe ocenjena na 1,5 milijona evrov – od tega naj bi približno 700 tisoč evrov pridobili iz evropskih virov. Občina bo najela kredit v višini 500 tisoč evrov, razliko bomo zagotovili v občinskem proračunu. Kanalizacija bo predvidoma zgrajena do konca januarja naslednje leto, sočasno bomo asfaltirali cesto v Malem Vrhu in Skornem. Nadaljujemo tudi 90 tisoč evrov vredno gradnjo vodovoda na Malem Vrhu, na katerega se bo priključilo še zadnjih 9 gospodinjstev. Tako bo vodovodno omrežje urejeno na območju celotne občine.
Župani manjših občin pogosto tarnajo, da so občinske uprave kadrovsko podhranjene. Je tudi vaša?
Tudi v naši občinski upravi bi potrebovali še kakšnega sodelavca, saj so zaposleni zelo obremenjeni z delom. Opravljajo ga vestno in predano, zato si zaslužijo pohvalo. Največ časa nam vzamejo zahtevne prijave na najrazličnejše razpise. Država nam nalaga številne birokratske naloge. Med letoma 1996 do 2003 sem bil tajnik občine in vam lahko povem, da se birokracija iz leta v leto povečuje. Kot župan sem nezadovoljen tudi zato, ker se razkorak med večjimi in manjšimi občinami glede razvitosti le še povečuje. To ni dobro!
Vas glede na to še mika županovanje? Boste naslednje leto ponovno kandidirali?
O tem sicer razmišljam, dokončno se bom odločil marca naslednje leto. Do konca tega mandata me čaka še veliko dela. Zadnja leta smo bili priča izrednim razmeram zaradi covida, potem zaradi katastrofalnih poplav. Ta županski mandat je še posebej naporen. Čutim izčrpanost.
Občina Šmartno ob Paki praznuje 11. novembra, na god sv. Martina. V prihodnjih dneh bo torej v vaši lokalni skupnosti prevladovalo veselo razpoloženje
Zagotovo. Občinski praznik je med drugim priložnost, da se poveselimo na prireditvah, ki se bodo zvrstile v naslednjih dneh. Zelo priljubljeno je martinovanje v Martinovi vasi. Na predvečer praznika se obeta tradicionalni gospodarjev krst vina. To pomeni, da obiščemo šest zidanic in okušamo žlahtno kapljico naših vinogradnikov oziroma vinarjev. Njihova vina so iz leta v leto bolj kakovostna. V naši občini pripravimo tudi dneve odprtih vrat vinskih kleti, ki se jih ne udeležujejo le domačini, ampak tudi obiskovalci od drugod.
E-novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
