Arhiv NTRC

Sredi idiličnega kraja, v katerem se zdi, da življenje utripa bolj umirjeno in počasneje, je stavba, v kateri domuje Zavod Stanislava. Ob vstopu vanjo se kolesje časa zavrti desetletja nazaj, saj je na ogled raznovrstna zbirka starih predmetov, pričevalcev življenja nekega drugega časa, časa naših dedkov in babic ter njihovih prednikov. V pritličju in prvem nadstropju so razporejeni kosi pohištva, lestenci, oblačila, gospodinjski pripomočki, slike, gobelini, tudi knjige, stare razglednice, a tudi stara lajna je deležna precejšnje pozornosti obiskovalcev.

Stara lajna

Predsednica Zavoda Stanislava Zdenka Zakrajšek, ki se z zbiranjem starih predmetov ukvarja že trideset let, je povedala, da je lajna njena. »Ko sem v otroštvu zahajala k teti v Celje, sem na ulici opazovala lajnarja. Takrat se je v meni porodila želja, da bi nekoč imela svojo lajno in bi lahko igrala nanjo. Leta kasneje so moji domači to mojo veliko željo uresničili in me neizmerno osrečili,« je pojasnila z navdušenjem.

Vsako leto člani Zavoda Stanislava pripravijo velikonočno razstavo in razstavo, ki so ji nadeli ime Čarobni december. Izdelke zanju izdelajo sami na delavnicah, sicer pa se celo leto vrstijo različne tematske razstave. Spomladi in jeseni organizirajo izmenjavo zelišč, saj je pred stavbo zavoda energijski medeni vrt, ki ga urejajo tako člani zavoda kot osnovnošolci ter stanovalci doma upokojencev. Vanj si lahko vsakdo pride utrgat jagode, maline ali ribez.

Da ne tone v pozabo

Veseli so vsakega obiskovalca. Za ogled zbirke se je treba najaviti, prihajajo otroci iz šol in vrtcev, ob večjih razstavah jih obiščejo ljudje iz vseh koncev Slovenije. »Člani zavoda imamo spoštljiv odnos do prednikov, zato si prizadevamo, da duh preteklosti ne tone v pozabo. Veliko razstavljenih predmetov je za našo zbirko med drugim prispeval ljubiteljski zbiratelj Janez Mavrič. Na nas se obračajo tudi ljudje, ki prenavljajo hiše prednikov, in nam podarjajo stare predmete. Vsake takšne ponudbe smo veseli, a starih stvari ne odkupujemo,« je pojasnila predsednica zavoda.

Dobrosrčna Josefina

V stavbi današnjega Zavoda Stanislava je v preteklosti nekaj časa živela premožna Josefina Cipkin, ženska dobrega srca, ki se je rodila leta 1875 in umrla leta 1941. Domačini so jo spoštovali, saj je bila dobrosrčna, kar nekaj otrokom v kraju je bila botra. Nekaj kosov pohištva iz časa njenega bivanja v stavbi so uspeli ohraniti, posebej so ponosni na lesen balkon s kovinskim ogrodjem, na katerem je Josefina menda zelo rada počivala. Ker je pustila lep pečat v kraju, bodo po besedah Zdenke Zakrajšek uredili spominsko sobo Josefine Cipkin. Jeseni bodo odprli tudi razstavo in izdali knjigo o Gornjem Gradu skozi čas. V knjigi bodo starejši domačini predstavili svoje spomine o tem, kakšen je bil življenjski utrip v minulih desetletjih.

Narava in kulinarika

V sodelovanju z Občino Nazarje so izvedli Teden bezga. »V Zadrečki gaj v Lačji vasi smo povabili občane na pogovorni večer in kulinarično doživetje, rdeča nit dogajanja je bil bezeg nekoč in danes. V Bohačevem toplarju smo pekli palačinke. Namazane z bezgovo marmelado so šle v slast vsem obiskovalcem. Tudi prodajali smo jih, zbran denar smo namenili članicam Društva podeželskih žena Toplica za njihovo delovanje,« je dodala Zakrajškova.

Z Občino Gornji Grad so pripravili Teden gozdnih sadežev. Na predavanju so izpostavili pomen gozdnih sadežev v prehrani, govorili so tudi o načinih gojenja gozdnih sadežev na domačih vrtovih.

Ekskurzija in izleti

Organizirajo tudi strokovne ekskurzije. Obiskali so Radlje ob Dravi, kjer so si ogledali muzej kulturne dediščine, Rožni dvorec in vodni park. Avgusta so obiskali Babno Polje, kjer po besedah Zakrajškove še veje starodavni duh edinstvene kraške narave. Ker se Zavod Rihtarjeva domačija prav tako ukvarja z ohranjanjem kulturne in naravne dediščine, so si člani društev izmenjali dragocene izkušnje in ideje za prihodnje delo. (Foto: Adraž Purg - GrupA)