Arhiv NTRC

»Zadnja tri leta imamo rekordne občinske proračune, ki se gibljejo med 17 in 18 milijoni evrov, zato smo zagotovili kar nekaj pridobitev. Zgradili smo prizidek k Zdravstvenemu domu Slovenske Konjice in uredili zdravstveno postajo v Ločah. Posodabljali smo lokalne ceste in javne poti, obnovili več ulic, začeli graditi blok z neprofitnimi stanovanji in obnavljati podružnično osnovno šolo v Tepanju. Letos bomo končali gradnjo sekundarne kanalizacije v dolžini 15 kilometrov. Zagotovili bomo protipoplavno zaščito v Škalcah in pri Konjiški gori,« je ob občinskem prazniku povedal Darko Ratajc in dodal, da pripravljajo projekte za prenovo Osnovne šole Pod goro in gradnjo prizidka k športni dvorani. Prav tako načrtujejo gradnjo sekundarne kanalizacije v Ločah, Žičah in Draži vasi. Prizadevajo si za ureditev poslovne cone v Tepanju. Z državo imajo podpisana sporazuma za gradnjo pločnika v Žičah in železniške postaje na Zbelovem. Tudi za začetek gradnje obvoznice Slovenske Konjice–Oplotnica so pripravili vse, kar je v njihovi pristojnosti, zdaj je na potezi država.

In v kakšni finančni kondiciji je Občina Slovenske Konjice?

Stanje občinskih javnih financ je dobro. Zmanjšali smo zadolženost občine, hkrati je zakladniški račun občine trikrat višji, kot je bil pred štirimi leti, ko sem prevzel županovanje.

Priča smo vsesplošnemu valu podražitev, tudi cene gradbenih del, materiali in storitve se višajo. Boste primorani krčiti naložbene načrte?

Dvig cen seveda zaznavamo, vendar večjih težav letos ne pričakujemo, saj smo večino pogodb za naložbe podpisovali v začetku leta. Če se bo val podražitev nadaljeval oziroma stopnjeval, bomo prisiljeni obseg naložb zmanjševati. Prilagajali se bomo finančnim zmožnostim občinskega proračuna. Občinski svet bo moral odločiti, katere naložbene projekte je treba prednostno uresničevati. Toda nisem pesimist, v nedogled to ne more trajati, verjamem, da se bo vsesplošna draginja slej ko prej umirila.

Konjiška občina se ponaša z Žičko kartuzijo, biserom kulturne dediščine. Cerkev v kartuzijanskem kompleksu prenavljate s finančno pomočjo države. Prenova se, kot pravite, končuje.

Prenova cerkve v Žički kartuziji, ki je trajala približno dve leti, naj bi se končala sredi julija. Cerkev, ki je bila v zelo klavrnem stanju in bi se kmalu podrla, smo statično učvrstili ter jo pokrili s streho. Denar za približno tri milijone evrov vredno prenovo je zagotovila država, manjši znesek je prispevala naša občina.

Slišati je mogoče, da nekateri nad novo podobo cerkve niso navdušeni.

Vsem nikoli ni mogoče ustreči. Prenovo cerkve so vodili številni strokovnjaki s področja varstva kulturne dediščine. Iskali so optimalne rešitve. Mnogi se strinjajo, da prenova cerkve predstavlja svojevrsten presežek. In tudi sam menim tako. Po tridesetih letih obotavljanj glede prenove smo zdaj od besed naposled le prešli k dejanjem. In to je velik dosežek. Sprejemati odločitve je vedno težko, veliko lažje je kritizirati in to šele potem, ko je delo že opravljeno.

Konjiška občina v sklopu Turistične destinacije Rogla-Pohorje precej razvija turistično ponudbo. Toda v konjiški občini bi bile nadvse dobrodošle dodatne nočitvene zmogljivosti. Pri tem nekdanji hotel Dravinja v središču mesta že leta klavrno propada.

Jasno je, kdo je povzročil propad hotela Dravinja, ki je zaprt že petnajst let. Ti ljudje imajo imena in priimke. In takratna lokalna oblast je takšno neodgovorno početje posameznikov tudi dopuščala. Podobno se je dogajalo z dvorcem Trebnik. Očitno nekateri ne znajo ali ne želijo dojeti, kaj je javni in kaj zasebni interes. To je vsesplošna težava. V vsakem okolju so prisotni pohlepni posamezniki brez vesti, ki želijo to okolje izkoriščati za lastne interese. Celotna lokalna skupnost se potem nemočno sooča s klavrnimi posledicami tovrstnega početja. Žal.

Kljub temu ambicioznost na področju turizma v konjiški občini ostaja neomajna. Zavedamo se, da imamo neizkoriščene priložnosti. Med drugim tudi na področjih športnega in kulturnega turizma. Veliko dela nas še čaka.

Kako boste torej reševali pomanjkanje nočitvenih zmogljivosti za turiste?

V letošnjem proračunu smo namenili nekaj denarja za spodbude lastnikom nepremičnin v naši občini, da bi prostorske zmogljivosti namenili v turistične namene. Za vsako zagotovljeno turistično posteljo smo pripravljeni pomagati s finančno pomočjo v višini tisoč evrov.

Imate svetovalce pri svojem delu?

Nimam svetovalcev niti prišepetovalcev. Moji edini svetovalci so sodelavci v strokovnih službah in javnih zavodih, ne dopuščam, da bi kdorkoli s svojimi zasebnimi interesi vplival na moje odločitve. Se pa rad tu in tam posvetujem s svojim bratom. Kot župan delam v dobrobit lokalne skupnosti. In glede tega sem neomajen. To sem dokazal v minulih treh desetletjih tako z delom v konjiški krajevni skupnosti in občinskem svetu kot tudi pri vodenju zavoda za šport in zatem še konjiškega zdravstvenega doma. Uspehi niso izostali. In kar je najpomembneje, imam čisto vest.

Župan mora biti varuh javnega interesa in javnih financ, pogosto poudarjate.

In vedno bom to ponavljal, če bo treba. Ker se zavedam, kaj je javni interes in kaj zasebni. To strogo ločujem. Če delaš tako, prideš pogosto v konflikt z ljudmi. Veste, v tej službi ne dobivaš prijateljev... (smeh)

Zadnja leta občine kar tekmujejo, katera bo postavila višji razgledni stolp, viseči most ali kakšno podobno zanimivost. Se v konjiški občini obeta kaj takšnega?

Ne! V naši občini se tovrstnih naložb zagotovo ne bomo lotevali, ker menimo, da so nepotrebne. Glavna naloga občine je zagotavljati kakovostno cestno in komunalno infrastrukturo za čim bolj kakovostne osnovne bivanjske pogoje. Imamo šestnajst krajevnih skupnosti in v tem mandatu smo veliko naredili tudi za območja, ki so bila pred tem leta in leta zapostavljena. V mislih imam Sojek, Tolsti Vrh, Zbelovo, kjer smo obnavljali ceste in urejali vodooskrbo.

Zanimiv se mi zdi podatek, da so bile skoraj vse odločitve svetnic in svetnikov v konjiškem občinskem svetu v tem mandatu sprejete soglasno.

Res je. V tem mandatu smo imeli doslej 33 sej občinskega sveta. Sprejeli smo zelo veliko sklepov, vsi so bili deležni soglasne podpore občinskih svetnikov, nihče ni glasoval proti. Se je pa kdo od svetnikov kdaj vzdržal glasovanja, toda glasu proti ni dal nihče. In to kljub temu da v občinskem svetu kot župan nimam koalicije. Pred vsako sejo občinskega sveta se sestanem s predsedniki svetniških skupin in se pogovorimo o vsebini seje. Sicer pa učinkovitost dela v lokalni skupnosti ni odvisna le od župana in občinskega sveta, pri naših prizadevanjih so nam pomagali poslanca Bojan Podkrajšek in Zmago Jelinčič ter Konjičani, ki službujejo v državni upravi. Zahvaljujem se jim za pomoč in razumevanje.

Pred štirimi leti ste bili prvič izvoljeni za župana in slišati je mogoče, da boste jeseni ponovno kandidirali. To drži?

Biti župan je časten privilegij! Odločitev za ponovno kandidaturo ni samoumevna. Vsaj pri meni ne. Kaj bodo rekli volivci, je drugotnega pomena. Najprej sem se pogovoril sam s seboj. Vprašal sem se, ali sem delal pošteno, pravično, zakonito. Sem izpolnil pričakovanja Konjičank in Konjičanov? Si zaslužim, da delo župana opravljam še nekaj let? Imam čisto vest? Ko sem si odgovoril na ta vprašanja, sem sprejel dokončno odločitev, da bom ponovno kandidiral. Odločili pa bodo volivke in volivci.

Foto: Andraž Purg – GrupA