Uroš Predanič iz KZ Laško: »Naše hrenovke so dejansko narejene iz mesa«
Intervju z Urošem Predaničem, direktorjem Kmetijske zadruge Laško
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Novi tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko stopimo skozi vrata Kmetijske zadruge (KZ) Laško, vstopimo v okolje, ki ga že več kot sedem desetletij oblikujejo generacije kmetov, zaposlenih in poslovnih partnerjev in v katerem so v ospredju sodelovanje, zaupanje, spoštovanje domače zemlje in predanost kakovosti.
Kmetijska zadruga Laško vsa leta ostaja eden ključnih stebrov lokalne prehranske verige v občinah Laško, Radeče in Hrastnik. Združuje kmete, predelovalce, trgovine in potrošnike ter skrbi, da lokalna hrana ostane v lokalnem okolju. Kot poudarjajo v zadrugi, kakovost ni cilj, ampak njihov način dela.
»Od ustanovitve KZ Laško leta 1953 do danes se je marsikaj spremenilo, od gospodarskih razmer, tehnologije do načina življenja. A nekaj je ostalo nespremenjeno, in sicer zavedanje, da je moč v povezovanju ljudi. Prav zaradi te vrednote zadruga uspešno deluje še danes,« pravi direktor KZ Laško Uroš Predanič, ki je njeno vodenje prevzel maja lani. Pred tem je osemnajst let delal v sosednji zadrugi. Prihaja iz okolice Brežic, na domači kmetiji se ukvarja z živinorejo, s poljedelstvom in z vinogradništvom. Svoje znanje, ki ga je pridobil v karieri in na domači kmetiji, želi ponuditi tudi laškim kmetovalcem.
Pravi, da so največje bogastvo KZ Laško družinske kmetije, ki že desetletja zaupajo zadrugi in z njo gradijo prihodnost slovenskega podeželja. »Zadruga je bila ustanovljena zaradi potrebe po boljšem sodelovanju med kmeti, predvsem pri prodaji in nakupu repromateriala. To je še danes glavni cilj KZ Laško, torej da povezuje kmete in da skrbi zanje.
Odkup tržnih viškov mleka, govedi in jagnjet od članov ter kooperantov zagotavlja kmetom varnost in stabilnost ter hkrati omogoča, da kakovostna slovenska surovina ostaja doma. V zadrugi na leto odkupimo več kot štiri milijone litrov mleka, približno štiristo živali govedi in približno tristo jagnjet. S pomočjo svojih maloprodaj tržimo tudi lokalne izdelke in pridelke kmetovalcev – zelenjavo, sadje.
Poleg tega zadruga s svojimi trgovinami skrbi za oskrbo kmetij z repromaterialom in vsem potrebnim za uspešno delo. Takšno sodelovanje je veliko več kot le poslovni odnos. Je partnerstvo, ki temelji na zaupanju, spoštovanju in skupni želji po ohranjanju življenja na podeželju.«
KZ Laško je svojo dejavnost z leti razširila in razvila v sodobno živilsko proizvodnjo. Katere so njene temeljne dejavnosti?
Temeljno dejavnost predstavljata odkup tržnih viškov ter oskrba članov in okoliških kmetij z repromaterialom. Naša proizvodnja temelji na surovini s poreklom tako iz laških logov kot od drugod, na tradicionalnih recepturah in sodobni tehnologiji. Pomemben del predstavlja lasten mesnopredelovalni obrat, v katerem nastajajo številni izdelki, po katerih kupci prepoznavajo blagovno znamko zadruge. Ob tem zadruga razvija tudi lastno transportno dejavnost, ki omogoča zanesljivo oskrbo kupcev po vsej Sloveniji. Vse svoje izdelke ponujamo v verigi lastne maloprodaje.
Posebno mesto ima dolgoletna perutninska kooperacija, ki vključuje vzrejo jarkic za nesnice, kooperacijsko proizvodnjo jajc ter lastno sortirnico. Med pomembnejše dejavnosti sodi priprava obrokov v kuhinji podjetja Fragmat Tim Laško, v katerem vsakodnevno skrbimo za kakovostno prehrano številnih uporabnikov. Vse dejavnosti povezuje skupna nit, ki jo predstavljata odgovornost do kupca in spoštovanje domače surovine.
S kakšnimi izzivi se danes soočajo kmetje na območju Laškega?
Naši kmetovalci se soočajo z enakimi težavami kot drugod po Sloveniji. Najprej bi izpostavil pomanjkanje politične podpore kmetijstvu. Posebej so tu izpostavljene hribovite, majhne kmetije, ki imajo manj podpore, pri čemer so stroški kmetovanja večji kot na ravninskih območjih. Težava je tudi cenejši uvoz surovin. V zadrugi se temu upiramo s kakovostjo izdelkov – kupec to sicer prepozna in je za kakovost tudi pripravljen plačati več, a na globalni ravni je težko tekmovati. To občutijo tudi kmetje. Trenutno je težava cena mleka. Na evropskem trgu ga je preveč, zato cene padajo, a stroški ostajajo. Padajo tudi cene govejega in prašičjega mesa, zato so kmetje pod velikim pritiskom.
Kakšno podporo jim kot zadruga nudite?
Zadruga je vmesni člen komunikacije med njimi in končnimi potrošniki. Veliko surovin kupimo za lastne potrebe, na primer koruzo, ki jo potem posredujemo kooperantom, ki vzrejajo jarkice. Smo torej povezovalni člen. Zadruga je razvila močno kooperacijo v perutninarstvu: kmetovalec zagotovi delo, elektriko in vodo za živali, mi pripeljemo hrano. Poskrbimo za logistiko in prodajo. Za hribovske kmetije je takšno sodelovanje zelo dobra rešitev. Ker koruze v hribih ni mogoče pridelovati, kmetom mi pripeljemo krmila. S tem jim olajšamo delo in zagotovimo dodaten prihodek. Podpora zadruge kmetovalcem in sodelovanje z njimi bosta v prihodnje verjetno še pomembnejša, saj bodo pogoji dela zanje vedno težji.
KZ Laško je imela nekoč tudi svojo klavnico, ki jo je pred več kot dvajsetimi leti opustila. Menite, da je bila to dobra odločitev?
Glede na razvoj dogodkov in nenehno povečevanje stroškov je bila to pravilna odločitev. Celoten proces, od klavnice do končnega izdelka, je zelo zahteven. Tehnološko je klavnico težko razvijati in glede na konkurenčnost so se tedaj v zadrugi odločili, da se bodo osredotočili na predelavo mesa. V naši bližini je kar nekaj klavnic, ki dobro obratujejo in s katerimi sodelujemo.
Kaj je posebnost vaše linije mesnih izdelkov?
Kupci izdelkov KZ Laško ne prepoznajo le po kakovosti, ampak tudi po tradiciji, ki jo izpričujejo naše blagovne znamke. Najprej je zadruga s sloganom – V sožitju z naravo – poudarjala povezanost z domačimi pridelovalci. Kasneje je sledilo sporočilo Okus nad okusi, ki je v ospredje postavilo naravne okuse in kakovost prašičjega ter govejega mesa izbrane kakovosti. Danes zadrugo predstavlja slogan Tradicija domačih okusov.
To ni zgolj oglaševalsko sporočilo, ampak je povzetek več kot dvajsetletnega razvoja izdelkov, sodelovanja različnih strokovnjakov ter spoštovanja tradicionalnih receptur, ki so nastajale v lokalnem okolju in so se prenašale iz roda v rod. Vsak izdelek tako nosi del zgodovine in del ljudi, ki ga ustvarjajo, zato smo pristopili tudi k ustvarjanju skupne blagovne znamke Okusiti Laško. Naš cilj je, da rastemo sorazmerno, ne prehitro, saj bi s tem tvegali kakovost. Naša največja reklama je zadovoljna stranka, ki svoje izkušnje pove naprej. V štirih letih smo zrasli za približno trinajst odstotkov, kar je ravno prav, da lahko dohajamo vse standarde kakovosti in da proizvodnja ne trpi zaradi količine.
Veliko govorite o standardih kakovosti. Kako jih zagotavljate?
Osnovni standard je sistem HACCP. To so različne evidence in pravila, ki si jih sami zastavimo in jih moramo dosledno upoštevati. Zatem so tu smernice za nadzor, ki jih je treba vnašati in nadzorovati. Imamo mesečne sestanke tima HACCP – tehnologov, vodij proizvodnje in vodij oddelkov, pri čemer vsak pove, kaj bi lahko izboljšali. Imamo tudi standard IFS Food, enega najvišjih standardov, ki zahteva sledljivost, nadzor in predpisane vzorce.
Imamo napovedane in nenapovedane kontrole in vse smo do zdaj opravili na najvišji ravni. Poleg tega smo certificirani za predelavo ekoloških proizvodov, za goveje in prašičje meso smo nosilec certifikata IK (izbrana kakovost), kar pomeni slovenski proizvod oziroma slovensko surovino tako pri odkupu živali kot v predelavi. Smo brezglutenski obrat, kar pomeni, da vsem, ki imajo težave s celiakijo, zagotavljamo varno uživanje naših mesnin. Na vse te standarde smo zelo ponosni in jih dnevno spremljamo ter upoštevamo.
Kakovost je torej v KZ Laško način dela?
Res je. Kakovost se ne zgodi sama od sebe. Nastaja vsak dan – pri rejcu, v proizvodnji, pri nadzoru kakovosti in pri vsakem zaposlenem, ki svoje delo opravlja odgovorno. Standarde kakovosti zagotavljamo z doslednim nadzorom celotnega proizvodnega procesa. Zelo pomembna je sledljivost: od prevzema surovin do končnega izdelka. Tako imamo nadzor nad celotno potjo in lahko zagotavljamo njegovo ustreznost. Kakovost ni le plod kontrol, ampak odnos celotne ekipe. Z doslednim spremljanjem procesov, rednimi analizami in s tesnim sodelovanjem s proizvodnjo in z zunanjimi neodvisnimi kontrolnimi podjetji skrbimo, da so izdelki skladni z vsemi zahtevami. Le tako lahko potrošniku ponudimo varen, kakovosten in zaupanja vreden izdelek.
Pravite, da so vaše hrenovke narejene iz mesa. Zakaj se vam zdi to pomembno poudariti?
Ko rečemo, da je naša hrenovka narejena iz mesa, to pomeni, da je surovina res meso. Na trgu namreč opažamo različne mesne izdelke, ki vsebujejo le sledi mesa, zato so cenovno tudi veliko bolj ugodni. Kupec je v naglici pogosto pozoren le na ceno, ne pa tudi na okus in kakovost. Da kakovost naših izdelkov ni zgolj obljuba, dokazujejo tudi uspehi na strokovnih ocenjevanjih. KZ Laško se vsako leto udeležuje mednarodnega ocenjevanja mesa in mesnih izdelkov v Gornji Radgoni, na katerem njeni izdelki redno prejemajo najvišja priznanja.
Kateri vaši izdelki so najbolj prepoznavni med potrošniki?
Vsekakor je to laška hrenovka. Zelo priljubljena je tudi laška špilena krvavica, s katero smo bili na ocenjevanju v Gornji Radgoni šampioni – trikrat zapored zlati. Zelo znana je tudi krača. Novejši izdelek so palčke z ovito slanino, priljubljeni so tudi laški spuhci ...
KZ Laško je bila ena prvih v Sloveniji, ki je vzpostavila hladilne avtomate z lokalnimi pridelki. Kako so se »prijeli« med potrošniki?
Imamo hlajene avtomate, v katerih so tako izdelki lokalnih kmetov kot tudi naši proizvodi. Na voljo so sveži mesni izdelki in jajca, za katera imamo certifikat brez GSO, kar pomeni, da so živali hranjene s krmo brez gensko spremenjenih organizmov. Ti avtomati so kupcem dostopni 24 ur na dan vse dni v tednu. Sistem nam sam sporoča zalogo, tako da vemo, v katerem mesomatu je nekega izdelka zmanjkalo, in jih lahko redno polnimo. To je bila dobra poteza, kako se še bolj približati kupcu. Mesomate imamo v Laškem, Vojniku, Novi Cerkvi in Štorah. S prodajo v njih smo zadovoljni in razmišljamo o njihovi širitvi še na druga območja.
Kako zadruga krepi lokalno samooskrbo?
Veliko sodelujemo na javnih razpisih za javne zavode. Menimo, da bi morali v slednjih najbolj veljati standardi kakovosti in lokalnega, saj gre večinoma za vrtce, šole in domove starejših, v katerih se prehranjujejo najranljivejše skupine prebivalstva, zato mora biti kakovost hrane neoporečna. Lani je zadruga sodelovala s 56 javnimi zavodi, letos želimo to številko še povečati. Vsak uspešno pridobljen razpis pomeni novo potrditev zaupanja in dokaz, da kakovost ostaja najpomembnejše merilo.
Cilj zadruge je štirideset odstotkov ekološke proizvodnje. Kdaj ga boste dosegli?
To je naš dolgoročen cilj, ki ga vsako leto povečujemo, a ga še nismo dosegli. Pomembno je namreč tudi zavedanje kupca, saj se vse začne pri njem in njegovih potrebah.
So vaši izdelki na voljo tudi na tujem trgu?
Za zdaj se osredotočamo na slovenski trg. Želimo biti čim bolj prisotni v lokalnem okolju, v katerem je naš cilj izdelke dostaviti čim več končnim kupcem.
Kako ste sicer zadovoljni s poslovanjem?
V času, ko številna podjetja iščejo predvsem hitro rast, v KZ Laško ostajamo zvesti drugačni filozofiji. Naši poslovni rezultati so stabilni, rast je zmerna in premišljena. Ne želimo povečevati proizvodnje na račun cenejših surovin ali nižje kakovosti, saj smo prepričani, da dolgoročni uspeh temelji na zaupanju kupcev. Celoten promet zadruge je približno trinajst milijonov evrov na leto. Predelava, ki je za zadrugo najpomembnejša dejavnost, ustvari malo več kot štiri milijone evrov, preostalo druge dejavnosti.
Kako sledite tehnološkemu napredku? Kakšne projekte načrtujete?
Tehnološki razvoj je izjemno pomemben, sploh v predelavi. Letos bomo v posodobitev proizvodnje vložili približno pol milijona evrov. Nova oprema bo omogočila še učinkovitejšo predelavo, večje proizvodne zmogljivosti in dodatno izboljšanje kakovosti izdelkov. Posodabljanje tehnologije je treba tudi skrbno načrtovati. Stroji so večkrat sestavljeni in prehajajo iz enega procesa v drugega. Če je načrtovanje nepravilno in želimo nadgraditi en stroj, ki ni dovolj sodoben, je treba zamenjati tudi drugega, kar poveča stroške. Predelava je stroškovno zelo obremenjena, zato brez načrtovanja ne gre. Želimo biti tehnološko dobro razviti, v koraku s časom in konkurenco.
Kljub sodobnim strojem in napredni tehnologiji sta največji naložbi zadruge znanje in strokovno usposobljen kader, kajne?
V KZ Laško veliko vlagamo v izobraževanje zaposlenih. Med njimi so mesarji, živilski tehnologi, okuševalci, kuharji in drugi strokovnjaki živilske stroke, ki vsak s svojim znanjem prispevajo k izboljšanju izdelkov in razvoju novih proizvodov. Lani smo se prijavili na razpis ACI+, v okviru katerega izobražujemo zaposlene, starejše od petdeset let, projekt izvajamo tudi letos. Zaposleni so bili zelo zadovoljni, da so bili vključeni v te programe. Uspeh se namreč ne meri le s številkami, ampak tudi v po tem, da skupaj rastemo z znanjem in izkušnjami ter se razvijamo tudi notranje. Veliko damo tudi na dobro počutje zaposlenih na delovnem mestu. Ti imajo poleg malice še dva odmora, enega ob osmih zjutraj in drugega ob dvanajstih.
Drži, da v KZ Laško zaposlujete izključno slovenske državljane? Zakaj?
Drži. V predelavi dosledno sledimo našim načelom in sloganom, ki jih v zadrugi razvijamo skozi čas. S sloganom Tradicija domačih okusov sporočamo, da so naši izdelki narejeni po receptih naših prednikov. Zato stremimo k temu, da zaposlujemo slovenske državljane, saj menimo, da samo ljudje iz lokalnega okolja lahko zagovarjajo in razvijajo domače okuse, po katerih smo znani.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
