Novi tednik
© 2025 NT&RC, d.o.o. - Vse pravice pridržane.

»Ne le po hmelju, znani želimo biti tudi po prijaznem bivanju«


Sintija Jurič
6. 9. 2024, 10.38
Posodobljeno
12:41
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

Čeprav so lanske avgustovske poplave vsaj za trenutek ustavile dela in prekrižale marsikateri načrt v krajih ob Savinji, v Občini Žalec vztrajno nadaljujejo s svojimi naložbami. »Zelo sem vesel, da se občina razvija in da število prebivalcev v njej narašča. Trudimo se, da lahko ljudje kakovostno preživljajo prosti čas, da imamo dovolj igral ter sprehajalnih in kolesarskih poti,« je pred današnjim občinskim praznikom povedal žalski župan Janko Kos. V naslednjih letih bo največji projekt občine gradnja kanalizacije v Zabukovici, še vedno pa odprtih ostaja več vprašanj, povezanih s popoplavno obnovo. Med drugim še vedno ne vedo, kdaj bo poskrbljeno za poplavno varnost, kdaj se bo začela gradnja mostu v Grižah in ali bo velikanski kup gramoza iz tretje cone Arnovskega gozda vendarle odstranjen.

Arhiv NTRC

Še pred današnjo slavnostno sejo občinskega sveta, ki bo ob občinskem prazniku ob 19. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec, je bilo v občini slavnostno že v dopoldanskih urah. Po dolgih prizadevanjih so danes uradno odprli skoraj 11-kilometrsko državno kolesarsko povezavo med Celjem in Žalcem, ki vodi od celjske Špice do mosta čez Savinjo v Šeščah.

Občina Žalec je iz dogovora za razvoj regij za kolesarsko povezavo namenila 1,6 milijona evrov. Kaj si obetate od nje?

Da bi se ljudje sprostili ter po njej hodili in kolesarili. Nekako kolesarska steza predstavlja tudi povezavo dveh urbanih središč. Dolgo smo čakali nanjo, pri čemer nam je povzročila kar nekaj skrbi. Ker ni bila pravočasno končana, je med lanskimi poplavami del že zgrajene steze odneslo, vendar je škoda zdaj v celoti odpravljena. Bilo je tudi nekaj nasprotovanj lastnikov zemljišč, zato glavnina kolesarske steze vodi po brežini Savinje. Zdi se mi pomembno, da se v regiji povezujemo, kar je koristno tudi za turizem. Med mlajšimi župani iz regije je zato mogoče slišati tudi pogovore o tem, da bi se povezali v obetavno turistično destinacijo.

Že lahko poveste kaj več o tej pobudi?

Dogovori so še na začetku, vendar smo prve korake že naredili. Nekaj pogovorov z župani je že bilo, nameravamo se pogovoriti tudi s pristojnimi v direktoratu ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport in z Regionalno razvojno agencijo Savinjska. Če nas je Savinja povezala v bolečini in nam naredila veliko škode, zakaj nas ne bi zdaj povezala še v pozitivnem smislu in nas združila v perspektivno turistično destinacijo. Verjamem, da nam bo uspelo. Imamo namreč tako nastanitvene kapacitete kot izjemne butične turistične točke, smiselno bi bilo, da bi v to vključili tudi Velenje.

Lanska ujma je v občini povzročila za 76 milijonov evrov škode, poplavljenih je bilo več kot 800 stavb. Kako je danes videti popoplavna obnova? Zdi se, da so se dela na vodotokih malce ustavila.

Želel bi si, da bi se stvari hitreje premaknile, vendar v preteklem letu na poplavni varnosti pri nas ni bilo narejeno popolnoma nič. Interventno so popravili utrgane dele brežine, zdaj pa pri nas ni nobenega stroja. Nič se ne dogaja, niti plavja niso očistili na brežini Savinje. Ljudje se obračajo na nas, mi pa smo povsem nemočni in lahko klice ter pisma samo preusmerimo v direkcijo, na ministrstvo ali vlado.

Kako kaže z gradnjo novega mostu v Grižah, ki se zaradi vode, ki spodjeda njegove temelje, že nekaj časa poseda?

Za most smo imeli odličen projekt in tudi soglasje direkcije za vode. Upoštevali smo, da stebri mostu ne bi bili več v vodi, ampak bi bili z višjim obokom zunaj. Direkcija zdaj hoče, da bi lok oz. svetli del še zvišali, vendar ne zna povedati, za koliko. Ta podatek bi potrebovali, da bi lahko projektant ugotovil, ali je treba most na novo projektirati ali ne. Nelogično se nam zdi, saj bodo delali most na Polulah in tam vedo, kolikšen kot je potreben za gradnjo, pri nas pa tega ne vedo. Mislim, da gre tukaj za politiko in hočejo sprejeti državni prostorski načrt, vendar se mi zdi, da tega še nekaj let ne bo, zato me je strah, da bi se poplava ponovila.

Foto: Andraž Purg

Celoten intervju z žalskim županom Jankom Kosom preberite v zadnji izdaji Novega tednika, ki je izšla 5. 9. 2024.


© 2025 NT&RC, d.o.o.

Vse pravice pridržane.