Arhiv NTRC

Štumbergerjev ded je bil posestnik v Dvoru ter oskrbnik dvorca Jelšingrad in tamkajšnjega parka. Miroslav je s staršema v Šmarju pri Jelšah živel le nekaj let, tam je še obiskoval prvi razred osnovne šole, družina se je nato zaradi očetove uradniške službe preselila. Z raziskovanjem življenja tega izjemnega moža, ki je bil rojen 2. julija 1892, se že nekaj časa ukvarja Mateja Žagar iz Knjižnice Šmarje pri Jelšah. Skrbnica domoznanske zbirke v omenjeni knjižnici je povedala, da je bil Miroslav Štumberger eden redkih Slovencev, ki so končali šolanje na avstro-ogrski pomorski akademiji. Med drugim je služboval na bojni ladji Viribus Unitis, namenjeni pomembnim osebam. Nanjo sta se v Trstu poleti 1914 vkrcala avstro-ogrski prestolonaslednik Franc Ferdinand in njegova žena Sofija. Po atentatu v Sarajevu je ladja, ki ju je čakala pri izlivu Neretve, nazaj odpeljala dve krsti. Nato je Štumberger služboval še na drugih ladjah. Ker se ni razumel z enim od nadrejenih, se je preusmeril v letalstvo.

Leta 1914 se je pridružil mornariškemu vojnemu letalstvu v hidroletalski bazi v Kumborju. Postal je pilot na enem od hidroplanov z dvema sedežema, od koder so med vojno bombe metali ročno. Med drugim je sodeloval pri bombardiranju pristanišča Brindisi. Čeprav si je z uspešnim napadom na zavezniško križarko v Otrantskih vratih pridobil odlikovanje Signum laudis, je željan novih podvigov zapustil letalstvo.

Življenje podmorničarja

Leta 1916, ko se je Štumberger udeležil tečaja za torpedno orožje, je pokazal velik smisel za tehniko in je bil eden najboljših, je omenila Žagarjeva. Pridružil se je podmorniški šolski bazi na Brionih in opravil še tečaj na podmornici. Novopečeni podmorniški častnik je najprej služboval na manjši, 110-tonski podmornici U-17, ki je delovala na območju celotnega Jadrana. Po prvem vojnem uspehu, ko je posadka potopila italijansko bojno ladjo, je prejela večjo podmornico U-28, težko 220 ton. Štumberger je z omenjeno podmornico kot prvi oficir opravil približno ducat odprav po Jadranskem, Jonskem in Egejskem morju in pod poveljstvom kapitana potopil deset sovražnih ladij. V času prve svetovne vojne je bila ta podmornica ena najuspešnejših v jadranski podmorniški floti.

Ob nastanku nove države Kraljevine SHS po vojni so ga sprejeli v jugoslovansko vojno mornarico. Postal je poveljnik podmorniške baze v Kumborju v zalivu Boke Kotorske. Ker je Jugoslovanski vojni mornarici primanjkovalo ladjevja, ji je Anglija leta 1925 ponudila obnovo dveh starih podmornic. Štumberger je z drugimi člani ekipe odpotoval v New Castle, kjer je spremljal obnovo plovil, leta 1928 je postal poveljnik enega od njih, imenovane Nebojša. Leta 1934 je napredoval v kapitana vojaške mornarice in postal tudi poveljnik Pomorske oblasti južnega Jadrana. V letu 1938 so mu ponudili možnost opravljanja izobraževanja za admirala, vendar je v svojem 45. letu raje zaprosil za upokojitev.

Preberite več v Novem tedniku