Arhiv NTRC

Trojico iz celjske škofije je za podelitev omenjenega naziva predlagal škof Maksimilijan Matjaž, ki je dekleta prepoznal za primerna za to službo. Najbolj je verjetno pretehtalo dejstvo, da vsa tri živijo in delujejo v skladu z načeli krščanske vere. Vsa tri dekleta so namreč že vrsto let dejavna v župnijah, ne le pri branju Božje besede, ampak tudi pri številnih drugih »službah« oziroma opravilih.

Kdo je lahko v službi bralca?

Da je služba bralca oziroma lektorja veliko več kot le branje Božje besede pri bogoslužju, pravi Petra Kolšek. Sporobnost bralca je, da »mrtve črke« naredi »žive«. To pa je mogoče le, če bralec oziroma lektor Božjo besedo čuti in jo tudi živi, pojasni. Lektor je torej glasnik Božje besede, njegovo poslanstvo je tudi poučevanje v veri ter priprava otrok in starejših na zakramente. Povedano še drugače: lektor je oseba, ki se poglablja v Božjo besedo in jo skuša deliti z drugimi na tak način, da se človeka dotakne in da ljudje slišijo, kaj jim Bog želi povedati v danem trenutku. Lektor je torej posrednik med Božjo besedo in ljudstvom. Bistvo Božje besede pa je ljubezen. Slednja je glavno gonilo v življenju, pravi Petra Kolšek, zato si je treba prizadevati, dodaja, da se Božja beseda dotakne vsakogar ne glede na versko pripadnost ali družbeni sloj.

»Včasih gre komu še vedno v nos, da smo lahko v službi lektorjev tudi ženske, medtem ko je večina služb v Cerkvi rezervirana le za moške. Ampak bistveno pri službi lektorja je, da tisto, kar posreduje oziroma bere iz Svetega pisma, tudi živi,« pravi Petra.

Včasih so bili tudi v službi lektorja lahko le moški, leta 2021 pa je papež Frančišek razširil dovoljenje na oba spola. S tem je uresničil željo škofov na sinodi o Božji besedi leta 2008, da se v službo bralca vključi tudi ženske in da se jim tako v krščanski skupnosti prizna vloga oznanjevalk Božje besede. Papež Frančišek je tudi škofe in župnike z vsega sveta začel vse bolj spudbujati k temu, da med laiki poiščejo posameznike in posameznice in jih spodbudijo k temu, da se usposobijo in opogumijo za službo bralcev.

Osebno srečanje s papežem

Povabilo v Vatikan in na srečanje s papežem je bilo za peterico slovenskih povabljencev velika čast, pravi Petra Kolšek. »S svojo udeležbo smo zastopali Slovenijo. Res je bilo izjemno doživetje. Najlepše je bilo to, da se je želel papež pred mašo osebno rokovati z nami. Povabljeni smo bili v zasebni prostor, kjer smo se osebno srečali s papežem Frančiškom in z njim spregovorili nekaj besed. Podaril nam je svoj rožni venec. Med mašo v baziliki sv. Petra smo se z njim srečali še enkrat, ko nas je vseh 40 lektorjev (z vsega sveta, op. p.) pristopalo k papežu, ki nam je podaril še Sveto pismo v latinščini. Prejeli smo tudi njegov blagoslov,« pripoveduje Petra, ki v sebi čuti hvaležnost, ganjenost, poslanstvo. »Ob koncu maše so se nam ljudje v baziliki v različnih jezikih zahvaljevali, da smo se opogumili in da smo sprejeli službo lektorja. Pri tem sem čutila ne samo počaščenost, ampak tudi odgovornost, saj sem bila še posebej nagovorjena, da oznanjam bistvo Božje besede,« dodaja sogovornica.

Petra je tudi sicer zelo dejavna v laški župniji. Sodeluje pri Karitas, v zakonski skupini, pri organizaciji dogodkov, vodila je skupino za žalujoče. Pred štirimi leti se je vpisala v katehetsko pastoralno šolo. Prvo dveletno stopnjo je končala, opraviti namerava še naslednjo stopnjo. V lanskem šolskem letu je v Laškem začela poučevati tudi verouk, in sicer šolarje 2. in 6. razreda. »Na razpolago sem vsem, ki me potrebujejo. Če čutim, da bi s svojimi sposobnostmi in z znanjem lahko pomagala, rade volje priskočim na pomoč,« dodaja Petra Kolšek, ki velja tudi za dušo laške Hiše generacij, kjer je zaposlena kot vodja programov.

BOJANA AVGUŠTINČIČ

Foto: osebni arhiv Petre Kolšek