»Nikoli nismo prestari za spremembe«
V središču Celja od leta 2008 deluje Zavod za raziskave, izobraževanje in trajnostni razvoj (Zavod ZRI). Po besedah direktorice zavoda Alenke Vodončnik omenjeni zavod ponuja izobraževanja, ki jih na trgu primanjkuje, v zadnjem času se usmerja predvsem na področja spodbujanja digitalne, zdravstvene in finančne pismenosti. Ker zavod sam zagotavlja vire financiranja, so izobraževanja za uporabnike brezplačna.
Zavod ZRI pripravlja različna vrednotenja za ministrstva, izvaja izobraževalne programe ter se odziva na povpraševanja na trgu. »Pred ustanovitvijo zavoda sem sodelovala z različnimi ministrstvi in s ciljnimi skupinami v lokalnem in regionalnem okolju ter zaznala, da so na trgu velike potrebe po nekaterih vsebinah in znanjih, izobraževanjih, ki jih ni bilo na voljo,« je povedala direktorica. Zavod sam išče in zagotavlja vire financiranja. Pridobiva sredstva iz državnega proračuna, prijavlja se tudi na razpise Evropske unije. To pomeni, da so za končnega uporabnika programi brezplačni.
V preteklosti je zavod izvajal tečaje tujih jezikov, kjer so znanje med drugim podajali nativni govorci iz tujih držav. Ker je v zadnjem času glede tega na trgu dovolj ponudnikov, je tečaje opustil. Sedaj poudarek namenja trem pomembnim vsebinam, in sicer digitalni, zdravstveni in finančni pismenosti. »Glede teh vsebin so potrebe pri različnih ciljnih skupinah različne. Pri digitalni pismenosti so na primer otroci vešči uporabe računalnikov, pametnih telefonov in drugih naprav, manjka pa jim znanje glede usvajanja strukturiranih podatkov, izpolnjevanja vprašalnikov … Medtem starejši uporabniki znajo izpolnjevati vprašalnike, znajo odgovarjati na vprašanja, niso pa na primer vešči pridobitve digitalnega potrdila, s pomočjo katerega lahko opravimo marsikatero storitev, oddamo različne vloge.« Dodala je še, da udeležencem izobraževanj omenjene vsebine predstavijo tako teoretično kot tudi praktično.
Za vključevanje dolgotrajno brezposelnih
Zavod ZRI je doslej že večkrat izvajal programe socialne aktivacije. Tudi lani ga je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izbralo za izvajalca. V projektu, ki traja od leta 2024 do leta 2027, programe izvaja v Celju, Slovenskih Konjicah in Šmarju pri Jelšah. V Slovenskih Konjicah pri tem sodeluje s partnerjem, Mladinskim centrom Dravinjske doline, v Šmarju pri Jelšah pa z Ljudsko univerzo Rogaška Slatina.
Do leta 2027 bo izvedel pet programov. Nabor udeležencev pripravita Zavod RS za zaposlovanje in center za socialno delo. »Z udeleženci imamo individualne razgovore, nato pa jih 15 izberemo v vsako skupino na vsaki lokaciji,« je razložila sogovornica, in dodala, da posamezen program traja pol leta.
Prva dva meseca se mentorji v predavalnicah posvečajo predvsem dvigu samopodobe pri udeležencih, pomagajo jim pri prepoznavanju njihovih kompetenc, določanju ciljev. »Z udeleženci se pogovarjamo o tem, kaj želijo doseči. Zanima nas, ali želijo kaj spremeniti v svojem doživljanju sveta.«
Vodončnikova je poudarila, da že večmesečna, kaj šele večletna odsotnost s trga dela pomeni, da ljudje pozabljajo na znanja, ki so jih usvojili med izobraževanjem. »Dlje kot so odsotni s trga dela, težje se vrnejo nanj. Med drugim izgubijo tudi občutek za to, kako se predstaviti delodajalcu na razgovoru. Tudi o tem jih opolnomočimo v sklopu programa.«
Nato udeleženci tri mesece opravljajo konkretne delovne naloge pri delodajalcih, kjer se usposabljajo. Marsikdaj jim prav zaradi sodelovanja v programu socialne aktivacije uspe z delodajalci skleniti pogodbo o zaposlitvi.
Foto: Andraž Purg
Preberite več v Novem tedniku
