Andraž Purg

Skupnost raste v tesnem sodelovanju Ribiške družine Celje, Mestne občine Celje, Kmetije Mlake iz Vojnika in družbe CresCo kot koordinatorja evropskega projekta Ribiškega sklada. Skupnosti so se aktivno pridružili tudi družba ZPO Celje ter predstavniki turističnih in ostalih ponudnikov, društev kmečkih žena in okoliških prebivalcev.

Osrednja tema drugega srečanja je bilo povezovanje in sodelovanje možnih ponudnikov v okolici Šmartinskega jezera za zagotovitev celostne ponudbe za obiskovalce ribiške destinacije.

Žene ribičev odhajajo v mesto

Predsednik Ribiške družine Bojan Kočevar je na praktičen način predstavil ciljno skupino ribiške destinacije – ribiče z družinami, ki si želijo poleg ponudbe Ribiške družine Celje doživeti še pestro turistično, rekreativno, športno, kulinarično in drugo ponudbo lokalnega okolja, predvsem kmetij v okolici Šmartinskega jezera. Poudaril je, da žene, ki prihajajo z ribiči na Šmartinsko jezero, rade obiščejo mesto zaradi raznolike ponudbe kulturnih znamenitosti, v širši okolici pa iščejo predvsem wellness storitve.

Predstavnika Kmetije Mlake sta pripravila strokovna prispevka Sinergije med urbanim ekosistemom in vodnimi habitati in Smernice, predlogi nadaljnjega razvoja ter na srečanju predstavila konkretne izračune in izpostavila vse večje posledice podnebnih sprememb, ki že ogrožajo habitat rib.

»Za razvoj trajnostne ribiške destinacije potrebujemo pestro turistično/servisno ponudbo za aktivnosti na jezeru in ob njem,« so se strinjali prisotni. Spregovorili so tudi o pomenu ureditve vstopno-izstopnih točk v Šmartinsko jezero in skrbi za higieno zasebnih in drugih plovil pred plovbo, da se prepreči vnos škodljivih bakterij, ki lahko ogrozijo habitat rib. Ribiči skladno s pravili redno razkužujejo že vrsto let.

Celjski ribiči pa so ob tej priložnosti razložili tudi, zakaj ni bojazni, da bi kopalca v Šmartinskem jezeru ugriznila riba, saj se le-ta umakne takoj, ko začuti vibracije. Gre torej za drugo tovrstno srečanje, tretje bo septembra, četrto pa mesec dni kasneje

Projekt Krepitev pametne ribiške skupnosti sofinancirata Evropska Unija in Republika Slovenija v okviru programa ESPRA 2021–2027 s podporo LASR Savinjske regije