Po okrevanju so odletele na svobodo
»Zdaj jim lahko zaželimo le še veliko sreče.« Tako je ob izpustu štirih sov in dveh postovk na Lisci pred dnevi dejal Dušan Klenovšek iz službe za ohranjanje narave in naravovarstveni nadzor v Kozjanskem parku. Poškodovane ptice so na vrnitev v domače okolje pripravili v azilu za prostoživeče živali, ki ga vodi veterinar dr. Zlatko Golob. Zdaj jih čaka velik preizkus, ali bodo v naravi našle košček zase.
Letošnje leto je po besedah Klenovška leto sov. Preteklo leto so namreč v gozdovih dobro obrodili bukev, hrast in ostala drevesa, živali so imele na voljo veliko žira, želoda in drugih plodov. Jeseni in pozimi se je močno povečalo število malih glodavcev, predvsem miši. Temu je sledilo povečanje števila živali, ki se z njimi prehranjujejo. Spomladi so imele gozdne vrste sov ogromno mladičev, ki so jih uspele zlahka vzrediti. Če so v preteklosti v njihovem zarodu preživeli največ trije mladički, se je v zadnjem obdobju številka povzpela tudi do šest.
Letos spomladi je hrane zmanjkalo, nekaj plodov so živali pojedle, nekaj plodov je vzkalilo. Lakoto so najprej začutile miši, zaradi česar se je njihovo število hitro zmanjšalo. Posledično so se tudi njihovi plenilci znašli v stresnih razmerah. Sove so, da bi našle hrano, zapuščale varna območja, kjer ni človeka, je pojasnil sogovornik. »Lesna sova v takšnih primerih rada pride v bližino ceste. Na takšni odprti površini pogosto najde kakšen zalogaj. Mali glodavci namreč radi obiskujejo ceste, zato sove ob cestah lovijo. Težave nastopijo ponoči, ko lahko avtomobilski žarometi zaslepijo sovo, ki zato poleti v napačno smer in zgodijo se trki.« O tem, da je nesrečo doživelo ogromno lesnih sov, priča podatek, da je veterinar Zlatko Golob letos v posebnem azilu oskrbo nudil kar 40 omenjenim pticam. Vse so se uspešno pozdravile.
Kraljice gozda in odprtih površin
Lesna sova je zadnji člen v prehranjevalni verigi v gozdu. Njen glavni plen predstavljajo miši, voluharice, rovke in kakšen manjši ptič. »Ljudje imamo zaradi svojih dejanj kar precejšnje težave s tem, kako se znebiti malih glodavcev. Sove to počno najbolje, na naraven način in zastonj, zato je njihova vloga zelo pomembna,« je povedal Klenovšek. Pojasnil je še, da se število sovje populacije iz leta v leto spreminja glede na število miši. Če slednje nimajo hrane in jih je malo, tudi sove kakšno leto nimajo mladičev, saj vedo, da ne bodo preživeli.
Postovka je ujeda iz družine sokolov, karizmatičnih in najhitrejših živali na svetu. Je elegantna ptica, ki odlično leta. Zlahka jo opazimo tudi na Celjskem, ko lebdi v zraku nad odprtimi kmetijskimi površinami. Gnezdi tudi v naseljih. Odlično se znajde v vetru, je pojasnil sogovornik. »Medtem ko kanja ali lesna sova pri plenjenju sedita na drogovih električne napeljave, na kakšnem stebričku, na robu krošnje, je postovka uspešna predvsem na odprtih površinah. Obstane v zraku, s svojimi teleskopskimi očmi zlahka zazna glodavce, ki jih skuša ujeti ob vratolomnem spustu.«
Kako ob najdbah živali?
Majhne sove so letos iz gnezd velikokrat padle na tla. V duplih je bilo za živahne mladičke med njihovim odraščanjem namreč premalo prostora. Kaj storiti v takšnem primeru? Najbolje je, da ptiča »vrnemo« njegovim pravim staršem, je povedal Klenovšek. Slednjih človek ne more nadomestiti. »Ptički jedo tako rekoč od jutra do večera, sovji mladiči še ponoči. Ljudje si ob vseh svojih dejavnostih težko privoščimo, da bi malčka hranili vsakih 20 minut. Tudi če nam to uspe, ptiča ne moremo naučiti samostojnosti, lovljenja hrane.« Najdenčka je tako najbolje odložiti na kakšno vejo, ki je nekoliko oddaljena od tal. Tako preprečimo, da bi ga dosegli mački in psi. Ko se izgubljenček oglasi, da je lačen, ga bosta starša, ki sta najverjetneje nekje v bližini, slišala in se odzvala.
Poškodovane prostoživeče živali potrebujejo pomoč veterinarja. Azil na Muti ima podružnice tudi v Ljubljani in na Obali. Tam strokovnjaki živali pregledajo in ustrezno ukrepajo. Poškodovane mladičke usposobijo, da znajo samostojno leteti. To jim omogočijo v letalnici, kjer lahko lovijo živ plen. Tako imajo živali ob vrnitvi v naravo možnost preživetja.
Foto: Ljubo Motore
Preberite več v Novem tedniku
