S knjigo razglednic osvetlil zgodovino Rogaške Slatine
Zbirateljsko društvo Rogaška Slatina je prvi februarski petek v tamkajšnji knjižnici predstavilo knjigo Od vode do kristala. Med knjižnimi platnicami je zbranih 508 razglednic in starih fotografij s komentarji, ki osvetljujejo zgodovino tega zdraviliškega mesta. Za to knjižni delo je zaslužen zbiratelj Marko Karlin, ki hrani verjetno največjo zbirko razglednic Rogaške Slatine, njegovega rojstnega kraja.
Karlin je lastnik izjemne zbirke razglednic Rogaške Slatine, saj hrani že več kot 1.300 tovrstnih dokumentov časa. Prav zaradi razsežnost te zbirke ga je k pripravi knjige več let nagovarjal prvi predsednik Zbirateljskega društva Rogaška Slatina Vlado Kučan. Zamisel je nato nekaj časa mirovala. Karlin je konec lanskega leta svoje raziskovanje preteklosti vendarle uspel spraviti v knjižno obliko.
Najprej je želel svoj rojstni kraj predstaviti od začetka nastanka razglednic, torej od nastanka prvih fotografij, do obdobja samostojne Slovenije. Ker je bilo gradiva preveč, se je omejil na čas do druge svetovne vojne. Med knjižnimi platnicami je prikazal razvoj slatinskega zdravilišča, hotelov, vil, lokalov. Osredotočil se je tudi na razvoj različnih dejavnosti v lokalni skupnosti, med drugim na razvoj gasilstva, steklarstva, izobraževanja, glasbe, telovadnih društev … »Lotil sem se vseh področij zgodovine Rogaške Slatine, ki so po mojem mnenju premalo osvetljena ali razjasnjena nam, domačinom.«
Česar več ni …
Več kot 90 odstotkov predstavljenih razglednic v knjigi je iz Karlinove zbirke. Odbiranje, kaj uvrstiti v knjižno delo in kaj ne, je bilo velik izziv. »Zgodilo se mi je, da sem izbral 500 razglednic, čez dva meseca pa sem se čudil, kdo je to izbral. Tako sem spet spremenil izbor.«
Ti drobni predmeti so po njegovih besedah pomembni, ker so pričevalci stvari, ki jih danes ni več. Z njihovo pomočjo se da videti razvoj kraja, predvsem arhitekturne spremembe. »Mnogo stavb, ki jih prikazujejo razglednice, danes ni več ali so obnovljene do nerazpoznavnosti. Stavbe, ki so bile zgrajene v secesijskem slogu, so žal izginile. Z obnovo fasad je bil izbrisan čar, ki so ga imele nekoč. To je velika škoda. Izginile so tudi številne pomembne stavbe, čeprav so bile spomeniško zaščitene. Občutek mi pravi, da kapital nadvlada nad kulturno dediščino.«
Da je lahko nekatere vsebine prikazal nekoliko širše in da je zdaj bolj jasen kronološki razvoj dogodkov, je nekaj primerkov poiskal še v Zgodovinskem arhivu Celje in v tamkajšnjem muzeju novejše zgodovine. Dve razglednici je našel v slatinski knjižnici, še eno je za knjigo prispeval član slatinskega zbirateljskega društva.
Foto: Andraž Purg
Preberite več v Novem tedniku
