Inženirka, ki rada obuje tudi plesne čevlje
Čeprav sva se srečali prvič, sva se po pogovoru objeli. Nekaj sončnega in pomirjujoča je v Katji Škof Žavcer, ženi in mami treh sinov, ki kot inženirka informatike že več kot dve desetletji uspešno deluje v informacijsko-komunikacijski industriji. Izobrazbo je pridobila na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, trenutno vodi oddelek za zagotavljanje kakovosti v podjetju Comtrade Gaming, vodilnem dobavitelju programske opreme in tehnologije za igralniško industrijo. V njeni ekipi je več kot 50 inženirjev. »Dober vodja vodi z močjo ljubezni, ne z ljubeznijo do moči,« poudarja Konjičanka. »Če ne bi bila inženirka, bi imela plesno šolo in bi plesala skozi življenje.«
Klepetali sva v eni od konjiških kavarn, a ne le o inženirstvu, ampak tudi o plesu. Kdaj in s kom je nazadnje plesala, sem jo vprašala. »Včeraj zvečer v Celju, kjer obiskujem dve plesni šoli – v eni plešem kavbojske plese, v drugi latino plese solo. To je prijetna sprostitev, ki mi prevetri glavo po napornih in stresnih delavnikih,« je poudarila in dodala, da je po izkušnji z izgorelostjo življenje postavila na nove temelje.
Korenita sprememba
Izgorelost je bila zanjo svojevrstna šola, saj jo je naučila živeti bolj v stiku s sabo, bolj umirjeno in osredotočeno. Približno leto je potrebovala, da si je psihično in fizično opomogla. V podjetju so bili zelo razumevajoči, zagotovili so ji psihoterapevtsko pomoč, sama je poskrbela za temeljit počitek in poglobljen razmislek o tem, kako naprej. »Še vedno zelo uživam pri delu v službi, vendar ne opravljam več del sočasno, kot sem to počela nekoč, ampak si obveznosti razporejam bolj premišljeno. Tako sem pri delu še bolj učinkovita, predvsem se ob tem bolje počutim. Priznam, da me tu in tam še zanese v staro stresno delovno rutino, ko si rečem, da moram še to in še to in to ... Mar res? Danes vem, da ne.«
Opaža, da znajo današnje generacije mladih, ki prihajajo v podjetje, bolj odločno in samozavestno razmejiti zasebno in službeno življenje, kar se ji zdi prav.
Znanje, delo in vztrajnost
Katja je odraščala v najlepšem kotičku Slovenskih Konjic, v vinorodnih Škalcah. »To je bil čas, ko so tam še rasle jablane, po katerih sem tako rada plezala. Spominjam se zasneženih zim in smučanja po okoliških hribih.« Kot še pravi, se tudi danes rada odpravi na sprehod v Škalce iz bližnje Bezine, kjer živi z družino.
»Imela sem srčna in razumevajoča starša, ki sta bila kot mizarja zaposlena v konjiškem podjetju Lip Pohištvo. Tako meni kot moji mlajši sestri sta pogosto govorila, da so znanje, delo in vztrajnost največje vrednote. Zato sem med počitnicami vedno našla delo v kakšnem podjetju in tako že v odraščajočih letih pridobivala dragocene delovne izkušnje.« (Foto: osebni arhiv)
Portret si lahko v celoti preberete v tiskani izdaji Novega tednika, 13. februar 2025!
