Desetkrat več stoletnikov kot pred tremi desetletji
Število stoletnikov se je po podatkih statističnega urada v zadnjih treh desetletjih v Sloveniji povečalo za skoraj desetkrat. Če je bilo leta 1991 državljanov, starih sto let in več, le 26, jih je bilo lani že 252. Starostna sestava prebivalstva naj bi se v naslednjih desetletjih zelo spremenila. Leta 2100 naj bi bilo več kot sto let starih ljudi že približno 5.400. Posebno vez s stoletniki je spletel arheolog dr. Blaž Podpečan, letošnji prejemnik Prešernovega cekina, ki ga Občina Polzela vsako leto podeljuje ob kulturnem prazniku. Prvi spontani začetki projekta so bili pogovori z mamino teto, ki je dočakala 94 let. Do zdaj je intervjuval približno 150 ljudi, ki so dopolnili sto let in več.
»Obiski pri izjemno starih ljudeh so posebno doživetje, na katerega se je treba skrbno pripraviti. Treba se je zavedati, da se pogovarjaš z ljudmi, ki so stari sto ali več let, da na razpolago nimaš veliko časa, pri čemer moraš od včasih kratkega obiska odnesti čim več. Posebno občudovanje so mi pri tem vzbudili stoletniki, ki so bili ne le v solidni fizični, temveč tudi v odlični psihični kondiciji, saj so lahko brez posebne utrujenosti razpravljali tako o dogodkih iz preteklosti kot iz sedanjosti in jih bili sposobni tudi kritično vrednotiti. Seveda so takšni stoletniki redki,« pravi dr. Blaž Podpečan, ki se profesionalno ukvarja z arheologijo.
Kakšen pogled imajo pri tej starosti na svet?
Vsak stoletnik je osebnost zase, tu ne moremo posploševati. Obstajajo starejši ljudje, ki se z nostalgijo spominjajo mladih let, kar je seveda razumljivo. Spet drugi stoletniki se veselijo življenjskega napredka zadnjih desetletij in so zadovoljni z življenjem. Vsem je skupno, da si najbolj želijo zdravje.
Kaj pravijo, kakšen je recept za dolgoživost?
Enoten recept za dolgoživost ne obstaja oziroma ga stoletniki ne poznajo. Vsak si lastno dolgoživost razlaga po svoje, če sploh ima odgovor, zakaj je dočakal tako visoko starost. Naloga raziskovalca je, da iz odgovorov stoletnika izlušči dragocene napotke, ki ob upoštevanju znanih dejavnikov dolgoživosti širši populaciji pomagajo do dolgega in kakovostnega življenja.
Ste morda med pogovori razbrali, kaj jih še posebej osrečuje pri tej starosti, seveda poleg dobrega fizičnega počutja?
Današnji slovenski stoletniki so ljudje, ki so večinoma izšli iz skromnih razmer in so se morali vse življenje dokazovati s pridnostjo in sposobnostjo. Mnoge so osebno prizadele druga svetovna vojna in različne družinske tragedije (npr. smrt otrok). Zato so razvili posebne mehanizme za obvladovanje negativnih čustev, kar so dokazale tudi znanstvene raziskave. Slovenske stoletnike poleg solidnega psihofizičnega počutja in materialne preskrbljenosti na stara leta osrečujejo predvsem bližnji, stiki z otroki in vnuki, znanci in prijatelji.
Za kakšne ljudi gre predvsem pri stoletnikih, ki ste jih intervjuvali? Nekoč ste omenili, da so posebna skupina učiteljice. Zakaj?
Slovenski stoletniki predstavljajo zelo pisano paleto osebnosti: od zgaranih kmečkih ženic in očancev, tovarniških delavcev, nekdanjih uspešnih obrtnikov kot tudi izobražencev, od katerih posebej omenjam učiteljice. Kot sem že omenil, je vsem skupna le ena stvar – izjemna dolgoživost. Fenomen učiteljic stoletnic ni samo slovenska posebnost, tudi številne superstoletnice (zlasti v ZDA) so bile po poklicu učiteljice. V svojih raziskavah ta fenomen pojasnjujem z drugačnim načinom pedagoškega izobraževanja v preteklosti. Vrednot, kot sta na primer urejenost in higiena, ki so bile nekdaj sestavni del izobraževanja, gospe niso zgolj posredovale mlajšim generacijam, temveč so jih tudi osebno ponotranjile. Obenem so po upokojitvi vzdrževale redne in kakovostne socialne stike, mnogo so brale in se ukvarjale z raznimi konjički ter na ta način upočasnjevale proces staranja.
Kakšno je razmerje med ženskami in moškimi? Verjetno je veliko več žensk?
Na splošno je razmerje med stoletnicami in stoletniki 9 : 1. Podobno je razmerje med superstoletniki in superstoletnicami. Na razlike glede dolgoživosti moških in žensk po mnenju raziskovalcev vpliva več dejavnikov, od bioloških do družbenih. Med družbene dejavnike za manj moških stoletnikov lahko uvrstimo na primer udeležbo v različnih vojnah.
Kako je po svetu? Ste morda kdaj poiskali podatke, kje je Slovenija v svetovnem merilu po številu stoletnikov?
Slovenije gerontološka stroka ne uvršča med modre cone, območja, v katerih živi nadpovprečno veliko izjemno starih ljudi. Nam najbližje takšno območje je italijanski otok Sardinija. Sicer je največ stoletnikov na svetu na Japonskem in v ZDA. Upoštevati je treba, da so ti podatki povezani tudi z več kot stoletje vzpostavljenim tamkajšnjim kakovostnim sistemom dokumentiranja celotne populacije. Zagotovo imajo nekatere druge geografsko in populacijsko velike države, kot sta Kitajska ali Indija, prav tako precejšen odstotek izjemno starih ljudi, toda obe državi sta imeli v preteklosti slabše razvit sistem beleženja populacije celotnega prebivalstva. Realni podatki o državah z najvišjim deležem stoletnikov bodo znani šele, ko bodo vse države na svetu vzpostavile enoten in kakovosten sistem beleženja podatkov o celotni populaciji in ko bo seveda preteklo toliko časa, da bodo prve zabeležene osebe stare sto in več let.
Morda veste, koliko superstoletnikov smo imeli do zdaj v Sloveniji? Kaj sploh pomeni verifikacija superstoletnikov, s katero ste se tudi ukvarjali?
V Sloveniji smo imeli do zdaj samo dva superstoletnika (Katarina Marinič in Nikolaj Dragoš) in z obema sem se pogovarjal. Slovenija je majhna država, ki je imela že v času habsburške monarhije dobro razvit birokratski aparat, prav tako je imela svoj sistem beleženja podatkov Cerkev. Zato iz Slovenije ne poznamo primerov lažnih ali dvomljivih superstoletnikov, ki jim je skupno, da svoje domnevno visoke starosti ne morejo dokazati z izvirnimi dokumenti. Prav zaradi razločevanja med »pravimi« in »nepravimi« superstoletniki je potreben proces znanstvene verifikacije, v katerem znanstveniki proučijo vse dostopne dokumente in na tej podlagi odločijo, ali gre za dejanskega superstoletnika ali ne. Foto: PEXELS
