Osvobajanje rek
Na evropskih rekah je ogromno večjih in manjših ovir, pregrad in jezov, ki negativno vplivajo na rečno življenje. Po nekaterih raziskavah naj bi bila po ena ovira na vsaka dva kilometra rek. Zastarele ovire, ki ne služijo več svojemu prvotnemu namenu, so lahko celo nevarne, če niso ustrezno vzdrževane. Zato so se v nekaterih državah po svetu že pred časom lotili odstranjevanja teh ovir in ugotovili cel kup pozitivnih učinkov po takšnem posegu. Pri nas se je projekta lotila WWF Adria, ki je ena od podružnic svetovne organizacije WWF (World Wide Fund for Nature). Tudi v regiji bo gotovo našla veliko izzivov.
Ovire na rekah vključujejo jezove, pregrade, cestne in železniške prehode, nasipe in druge ovire, ki vplivajo na rečni tok. Številne zagotavljajo ali so zagotavljale družbene koristi, kot so hidroenergija, zaščita pred poplavami, namakanje in plovba. A na rekah je tudi veliko zastarelih, neučinkovitih ovir, ki bi jih lahko odstranili in s tem ustvarili priložnost za oživitev rek ter za zmanjšanje izgub biotske raznovrstnosti celinskih voda. Večina ovir na slovenskih rekah je bila zgrajena pred desetletji in mnoge ne služijo več svojemu namenu ter so zaradi propadanja tudi grožnja ljudem in okolici, zato se je WWF Adria usmerila v njihovo odstranjevanje.
Dokazani pozitivni učinki
Leon Kebe iz WWF Adria je vodja tega projekta in je spremljal odstranjevanje tovrstnih ovir v tujini. Medtem ko v Sloveniji do danes nismo odstranili še nobene ovire na rekah, so v Evropi doslej odstranili približno pet tisoč jezov, največ v Franciji, na Švedskem, Finskem in v Španiji. Del predlagane strategije EU o biotski raznovrstnosti je namreč tudi cilj, da bi do leta 2030 uredili 25 tisoč km prosto tekočih rek. Kot zanimivost: v svetu prosto teče le še 30 odstotkov največjih rek.
Kot pravi Kebe, so pred Evropo takšen projekt začeli izvajati v ZDA, delno zaradi ohranjanja narave, delno zaradi varnosti in tudi zaradi stroškov. »Pregradam, ki so bile grajene pred desetletji, je rok trajanja potekel in ugotovili so, da je ceneje, če jih umaknejo. Tako umikajo tudi zelo velike pregrade, visoke do 50 m. Tam, kjer so jih odstranili, so ugotovili, da gre za hiter učinek na naravo, da se je reka obnovila v dveh do treh letih.« Ob tem so se izboljšali tudi pogoji za življenje in delo ljudi ob takšnih rekah, kažejo primeri iz ZDA.
Foto: Ljubo Vukelič in arhiv Leona Kebeta
Preberite več v Novem tedniku
