U3O: vedoželjnost in potreba po druženju tudi po upokojitvi
Ko se je pred 23 leti takratni ravnatelj Osrednje knjižnice Celje odločil, da je Slavica Hrastnik edina primerna, da lahko prevzame vodenje Univerze za tretje življenjsko obdobje, ji ni bilo prijetno. Rada je delala kot knjižničarka, ni se videla v vlogi, ki ji je bila naenkrat dodeljena. Univerza je takrat delovala že tri leta, imela je 40 članov, a Slavica Hrastnik je kmalu zasnovala svoj koncept in U3O je danes ena boljših v Sloveniji. Konec avgusta se bo upokojila. Vodenje univerze, v kateri je več kot šeststo aktivnih članov, bo prevzela sodelavka.
»Že nekaj časa sem uvajala kolegico Martino Prezelj, ki jo zanima to delo. Mislila sem, da ji bom predala urejen sistem, a je ›korona‹ vse podrla in bo morala zdaj delovanje postaviti na nove temelje, neprimerljive s prejšnjimi leti,« ugotavlja sogovornica, ki ima ob odhodu mešane občutke: malo jo skrbi, kako bo njen »otrok« deloval v spremenjenih razmerah, a tudi to, kako se bo sama znašla v bolj umirjenem obdobju glede na zelo razgibana minula leta. Za zdaj že ve, da bo lahko veliko brala in še naprej šivala punčke iz cunj, kar je eden od uspešnih projektov U3O v povezavi z Unicefom. Vesela bo obiskov svojih treh otrok in šestih vnukov. Vse ostalo bo prinesel čas, tudi odločitev o morebitnem obiskovanju U3O, tečaja francoščine in še česa.
Željni znanja in druženja
V teh letih je organizirala več kot 800 dogodkov oziroma 35 do 40 na leto. Ob tem se je tudi veliko naučila, saj je slišala številna predavanja, se udeležila ekskurzij, kulturnih dogodkov ... Spomini so pestri, anekdot ne manjka, tako tistih zabavnih kot drugih, manj smešnih. Pred leti, ko je še vodila kakšno ekskurzijo, je z družino prej opravila predvideno pot, da je bila dobro pripravljena. »Po zgledu profesorice Orožnove,« pove v smehu. A kljub temu ni šlo vselej gladko, včasih so po koncertu ali izletu koga čakali ali ga iskali, ker ni poslušal navodil ali pa je šel malo po svoje. »Ko sem prišla domov, ponavadi od vseh adrenalinskih preizkušenj še dolgo nisem mogla zaspati,« se spominja sogovornica, ki je bila pri organizaciji in izvedbi pogosto sama za vse.
Kako so bili nekateri željni novih znanj in veseli druženja v okviru univerze, pove primer gospe, ki je prihajala vsak teden in to kljub berglam in dejstvu, da so jo zapuščale moči. Na eni od ekskurzij je ganila vse prisotne, ko se je po zadnjici spustila po stopnicah, ker drugače ni mogla, pomoči pa tudi ni želela.
Člani so iz regije in drugod, celo s Pragerskega, iz Zagorja, Mozirja. Ko gre za kakovostna predavanja, hodijo iz različnih krajev. Pri tem je očitno pomembna reklama, ki gre od ust do ust. Ima pa U3O zdaj tudi FB- in spletno stran.
Nekateri so se univerzi pridružili v času, ko je Slavica Hrastnik prevzela njeno vodenje, in so še vedno člani. Drugi pridejo ob upokojitvi ali jih pripeljejo njihovi prijatelji. Kar nekaj je parov. Zanimivo, da so nekateri nastali prav ob druženjih v okviru U3O.
Slavica Hrastnik poudari še eno zanimivost: »Naši člani so poslušalci na vseh koncertih v Celju, pri tem smo dobro sodelovali s Hišo kulture Celje in z njenim ciklom Vesperae Musicae. Naši člani hodijo tudi v opero v Ljubljano in Maribor ter na druge kulturne dogodke, uspešen je bil filmski projekt Srebrno platno z Mestnim kinom Metropol … To so ljudje, ki cenijo kulturno življenje in čutijo obveznost, da gredo pogledat predstavo ali koncert, če se je nekdo trudil z ustvarjanjem. Kje so mlajši, se vedno znova sprašujem in kdo bo spremljal vse to, ko njih ne bo ...«
Foto: SHERPA
Preberite več v Novem tedniku
