Arhiv NTRC

Pokojninska vrzel med spoloma v Sloveniji znaša 16 odstotkov in je med nižjimi v Evropski uniji, kjer znaša povprečje približno 30 odstotkov. Na povprečno pokojninsko vrzel pri nas je med drugim vplival nekdanji pokojninski sistem, ki je omogočal, da so se ženske upokojevale pri nižji starosti in krajši delovni dobi, zaradi česar so imele nižjo pokojnino. A neenakosti niso le stvar preteklosti. Zaskrbljujoče je, da v Sloveniji iz leta v leto spet narašča plačna vrzel. »To kaže, da so ženske glede prejemanja plač v slabšem položaju kot moški,« je pojasnila mag. Tanja Salecl, sekretarka sektorja za enake možnosti pri ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Omenjeno ministrstvo je z zavodom za invalidsko in pokojninsko zavarovanje pripravilo projekt Moje delo, moja pokojnina, katerega namen je med drugim osveščati o tem, kako odločitve in možnosti v poklicnem in zasebnem življenju vplivajo na pokojnino in varno starost.

V kakšnem položaju glede plač smo ženske danes v primerjavi z moškimi?

Podatki o plačni vrzeli med ženskimi in moškimi kažejo, da plačna vrzel pri nas narašča. Še pred leti smo se lahko v Sloveniji pohvalili, da smo imeli eno najnižjih vrzeli v Evropski uniji, zdaj se približuje že desetim odstotkom. To kaže, da so ženske glede prejemanja plač v slabšem položaju kot moški. Potrebovali bi podrobnejšo raziskavo, ki bi poiskala, kje so vzroki za večanje razlik. Plače so zelo pomemben dejavnik, ki vpliva na položaj žensk na trgu dela. Od plač in od plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je odvisna višina naše pokojnine. Gledano primerjalno s povprečjem drugih držav Evropske unije položaj žensk na trgu dela v Sloveniji ni slab. Pri nas ženske večinoma delajo za poln delovni čas. Pomemben je podatek, da tudi zlasti ženske z otroki delajo poln delovni čas, kar je posledica dobrega sistema starševskega varstva. Pri nas nadomestilo za materinski, očetovski oz. starševski dopust spet znaša sto odstotkov povprečne osnove, od katere so obračunani prispevki v zadnjih 12 mesecih, kar je pomembno tudi z vidika pokojnine. Ženske, ki večinoma izkoristimo oblike starševskega dopusta, tako nismo prikrajšane.

Glede višine plač imamo nekatere mehanizme, na primer Zakon o minimalni plači, kolektivne pogodbe in podobno. Kateri so vzroki, da ženske vseeno zaslužimo manj kot moški?

Manjši delež žensk, ki delajo na vodilnih delovnih mestih, v primerjavi z moškimi je zagotovo eden od vzrokov. Drugi razlog sta poklicna in sektorska segregacija. Ženske so pogosto zaposlene v tipičnih ženskih poklicih in sektorjih, kjer so posledično njihove plače nižje. Da bi raziskali, zakaj se vrzel med plačami žensk in moških v zadnjih letih povečuje, bi nujno potrebovali podrobnejšo analizo.

Ženske se pogosteje odločamo tudi za delo s krajšim delovnim časom, da lažje usklajujemo poklicno in zasebno življenje. Kako nas to udari po žepu?

Delodajalec upravičencu, ki dela krajši delovni čas, zagotavlja plačo po njegovi dejanski delovni obveznosti. Obetajo se spremembe glede prispevkov, ki jih plačuje država. Od 1. januarja 2021 bo država plačilo prispevkov do polne delovne obveznosti plačevala glede na višino plače upravičenca. Medtem ko je doslej veljalo, da je država prispevke za tisti sorazmerni del, ko je starš delal krajši delovni čas, plačevala od višine minimalne plače. Gre za zelo pomemben ukrep, ki bo prispeval k temu, da se pokojninska vrzel ne bo poviševala. Prav ženske večinoma delamo krajši delovni čas in zaradi tega ukrepa naši prispevki ne bodo nižji, kar bi se seveda poznalo pri pokojnini.

Ženske pogosteje prevzemamo skrb za novorojenčka. V primerjavi z nekaterimi evropskimi državami lahko z otrokom doma ostanemo dlje in prejemamo nadomestilo. Kako ta odsotnost z dela vpliva na našo pokojnino?

Raziskava, ki jo je naredil Inštitut za ekonomska raziskovanja in je temeljila na vzorcu podatkov zavarovank in zavarovancev, je nakazala, da prejemanje nadomestila plač, kjer gre najverjetneje za nadomestila glede bolniške odsotnosti in materinskega dopusta, vpliva na višino prihodnjih plač žensk in na plačilo prispevkov za invalidsko ter pokojninsko zavarovanje. Na nek način se pokaže »plačna kazen«. Zaradi omenjenih odsotnosti ženske nimajo toliko kariernih možnosti, zaradi lažjega usklajevanja poklicnega in družinskega življenja poklicno ne napredujejo. Neenaka delitev skrbstvenih obveznosti dolgoročno vpliva na položaj žensk na trgu dela. Študije iz tujine so pokazale, da je ob vstopu žensk in moških na trg dela njihov položaj kar enakovreden. Po rojstvu prvega otroka, ko je ženska odsotna s trga dela, začne zaostajati za moškimi, kar se nato kaže ves čas v njeni karieri, pozna se tudi pri razliki v plači.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) kot veliko težavo izpostavljajo, da v Sloveniji na ravni delodajalcev ne spremljamo podatkov o višini plač zaposlenih glede na spol. To velja tako za gospodarstvo kot za javni sektor. Splošno prepričanje tako ostaja, da razlik v plačilu med ženskami in moškimi na delovnih mestih ni in da sprejemanje dodatnih ukrepov ni potrebno. Strokovna sodelavka ZSSS Irena Štamfelj je povedala, da pri nas doslej nismo storili dovolj za to, da bi ženske lahko zasedle najvišje položaje v gospodarskih družbah, saj je zakon o obveznih kvotah obležal v predalu. Prepričana je, da je država premalo naredila tudi pri spodbujanju zaposlovanja žensk v poklicih s področja znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike, znanih pod kratico STEM. Dodala je, da ženske zaradi nizkih plač pogosteje kot moški ne zmorejo varčevati za starost in vplačevati v drugi ter tretji pokojninski steber.

Preberite več v Novem tedniku