Sonce nas poleti vabi na ulice, ob Savinjo, na Šmartinsko jezero, v hribe in na vrtove. A številka, ki jo pri vremenski napovedi pogosto preskočimo – UV-indeks – lahko pove veliko več kot temperatura.
Številka, ki jo pri vremenski napovedi pogosto preskočimo – UV-indeks – lahko pove veliko več kot temperatura.
Ko je UV-indeks visok, namreč ne govorimo samo o tem, da bomo hitreje dobili rdečo kožo. Govorimo o intenzivnosti ultravijoličnega sevanja, ki lahko poškoduje kožo in oči, pri ponavljajoči se izpostavljenosti pa povečuje tudi tveganje za kožnega raka. NIJZ opozarja, da UV-sevanja ne zaznavamo s čutili, zato njegovo prisotnost pogosto podcenjujemo.
UV-indeks je mednarodno sprejeta lestvica, ki opisuje moč UV-sevanja pri tleh. Pri vrednosti **3 ali več** je zaščita pred soncem že priporočljiva, pri visokih in zelo visokih vrednostih pa postane še pomembnejša.
UV-sevanja ne zaznavamo s čutili, zato njegovo prisotnost pogosto podcenjujemo.
V Sloveniji lahko UV-indeks sredi poletja v nižinah ob jasnem vremenu doseže približno **8 do 10**, v gorah pa še več. ARSO je v svojih napovedih opozarjal, da je UV-sevanje najmočnejše okoli sredine dneva.
To pomeni, da temperatura sama po sebi ni dober pokazatelj nevarnosti. Tudi prijetnih 25 stopinj lahko spremlja močno UV-sevanje.
Še več: opekline niso edino merilo škode. Koža si zapomni ponavljajoče se izpostavljanje. Zagorelost je obrambni odziv kože na UV-sevanje, ne znak, da je koža zdravo »ujela barvo«. Dermatologi so za N1 opozorili, da zdrave zagorelosti ni – vsaka zagorelost zaradi UV-sevanja pomeni poškodbo.
Med strokovnjaki, ki že vrsto let opozarjajo na posledice UV-sevanja, je tudi prim. mag. Ana Benedičič, specialistka dermatovenerologije, ki je delovala v Splošni bolnišnici Celje in je ena od ključnih strokovnih oseb pri slovenskem preventivnem programu Varno s soncem.
Benedičičeva je že v pogovorih za Delo opozarjala, da ima UV-sevanje večinoma škodljive učinke, med najhujšimi posledicami dolgotrajne izpostavljenosti je kožni rak.
Med najhujšimi posledicami dolgotrajne izpostavljenosti je kožni rak.
Njeno strokovno delo je pomembno tudi za celjsko območje: program Varno s soncem, ki ga izvajajo NIJZ, Združenje slovenskih dermatovenerologov in Društvo za boj proti raku regije Celje, je namenjen prav zmanjševanju škodljivih posledic sončnega sevanja, zlasti pri otrocih.
Tudi predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana Tanja Planinšek Ručigaj je za Slovenske novice opozorila, da je pri UV-indeksu 3 ali več potrebna zaščita, pri čemer ni pomemben samo indeks, temveč tudi čas dneva, kraj in odboj UV-sevanja od površin.
Celje ima pri zgodbi o soncu in zraku nekoliko posebno lokalno perspektivo. Po podatkih NIJZ so Celje, Ljubljana in Zasavje med območji, kjer se zaradi kotlinske lege pozimi pogosteje pojavljajo povišane koncentracije onesnaževal, predvsem ob temperaturnih inverzijah. Poleti pa se slika spremeni: več pozornosti je treba nameniti prizemnemu ozonu.
Pomembno je razumeti razliko: prizemni ozon ni UV-sevanje. UV-žarki prihajajo s Sonca, medtem ko prizemni ozon nastaja v ozračju pri fotokemičnih reakcijah, pri katerih imajo pomembno vlogo sončno sevanje, temperatura in predhodniki ozona, kot so dušikovi oksidi in hlapne organske spojine.
Prav zato so vroči in sončni dnevi lahko zanimivi tudi z vidika kakovosti zraka. ARSO je na merilnem mestu Celje bolnica v zadnjih objavljenih meritvah beležil tudi koncentracije ozona. V enem od merilnih dni konec julija je bila najvišja 8-urna raven ozona 131 µg/m³, dnevni maksimum pa 146 µg/m³.
To samo po sebi še ne pomeni, da je bil zrak nevaren, vendar lepo pokaže, zakaj je poleti smiselno spremljati dve ločeni informaciji: UV-indeks in kakovost zunanjega zraka.
Tu se skriva pomembna zmota. Če je UV-indeks visok, to ne pomeni, da je zrak onesnažen. In če je zrak onesnažen, to ne pomeni, da je UV-indeks nujno visok. Gre za dve različni izpostavljenosti z različnimi zdravstvenimi učinki.
Šmartinsko jezero bo poletu ponudilo številne priložnosti za odmor
Pri UV-sevanju so v ospredju predvsem koža in oči. Pri povišanem prizemnem ozonu pa lahko pride do draženja dihal in drugih zdravstvenih učinkov. ARSO opozarja, da so koncentracije ozona praviloma najvišje v popoldanskih urah med približno 12. in 18. uro ter ob zelo visokih vrednostih svetuje prilagoditev aktivnosti na prostem.
Pri vročini telo hitro opozori: potimo se, postane nam vroče in iščemo senco. Pri UV-sevanju je drugače. UV-žarkov ne vidimo in ne čutimo. Zato lahko človek na sprehodu, kolesu, vrtu ali otroškem igrišču ostane na soncu veliko dlje, kot bi bilo pametno. NIJZ posebej opozarja, da izpostavljenost ni omejena na plažo – pomembna je tudi pri vsakodnevnih dejavnostih, kot so hoja, kolesarjenje, šport, vrtnarjenje in delo na prostem.
Še posebej pomembno je to za ljudi, ki v Celju in okolici delajo na prostem. Gradbinci, cestni delavci, komunalni delavci, vrtnarji, kmetje in drugi so lahko soncu izpostavljeni več ur dnevno. Raziskovalci ugotavljajo, da so lahko delavci na prostem poleti UV-sevanju izpostavljeni bistveno bolj kot ljudje, ki delajo v zaprtih prostorih.
Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak iz Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa zato poudarja, da mora biti zaščita delavcev del organizacije dela – od zgodnejšega začetka dela in odmora v senci do ustreznih oblačil in zaščitne opreme.
Raziskovalci ugotavljajo, da so lahko delavci na prostem poleti UV-sevanju izpostavljeni bistveno bolj kot ljudje, ki delajo v zaprtih prostorih.
Kaj lahko naredimo?
Ko je UV-indeks 3 ali več, zaščita ni več stvar dopusta na morju, ampak vsakdanjega ravnanja. Najboljša zaščita ni samo krema. Strokovna priporočila temeljijo na kombinaciji ukrepov:
umik v senco oziroma izogibanje najmočnejšemu soncu,
lahka oblačila, ki pokrijejo kožo,
pokrivalo s širokim krajcem,
kakovostna sončna očala z UV-zaščito,
zaščitna krema širokega spektra z visokim zaščitnim faktorjem na izpostavljenih delih kože.
Tudi Delo je pri povzemanju strokovnih priporočil izpostavil pravilo sence: ko je senca našega telesa krajša od telesa, je čas, da poiščemo senco oziroma zmanjšamo neposredno izpostavljenost.
In še ena pomembna podrobnost: krema ni dovoljenje za daljše sončenje. Je dodatna zaščita, ne podaljšek varnega časa na soncu.
Če boste danes pogledali vremensko napoved, ne preverite samo temperature. Poglejte UV-indeks, nato še kakovost zraka, predvsem če nameravate več ur preživeti zunaj.
Za Celje je to še posebej smiselno, ker lokalne merilne postaje spremljajo več pomembnih onesnaževal, Mestna občina Celje pa objavlja podatke o kakovosti zraka za merilni mesti Celje bolnica in Ljubljanska.
Najpomembnejše sporočilo pa je preprosto: visoka UV-izpostavljenost ni občutek vročine. Je doza ultravijoličnega sevanja, ki jo prejmemo – in ta se lahko kopiči, tudi ko nimamo občutka, da je sonce posebno močno.
Zato se pri naslednjem sprehodu ob Savinji, kolesarjenju po Celju ali delu na vrtu vprašajmo nekaj drugega kot »Ali mi je vroče?«. Pravo vprašanje naj bo "Kolikšen je danes UV-indeks?".
