Andraž Purg

Praznovanje je občina Tabor z vrsto družabnih dejavnosti domačih društev začela že pred dvema tednoma, včeraj zvečer je na slavnostni seji občinskega sveta, ki je bila posvečena 600-letnici smrti Veronika Deseniške, letošnjim nagrajencem podelila tudi občinska priznanja. Za osrednji del praznovanja v občini bo tudi letos poskrbel Šentjurski sejem, ki bo to nedeljo doživel že 31. izvedbo. Na njem ne bodo manjkali tradicionalna parada, sejemske stojnice, sekaško tekmovanje, iskanje mladih talentov, kmečka tržnica in zabava pod velikim šotorom, ki jo letos pripravlja PGD Loke.

V luči občinskega praznika  smo o dogajanju v občini govorili z županom Markom Semprimožnikom.

Andraž Purg

Ob občinskem prazniku je priložnost, da se ozremo tudi malce nazaj. Po čem si boste najbolj zapomnili minulo leto?

Lansko leto po vidnih rezultatih ni bilo najpomembnejše do zdaj. Asfaltirali smo nekaj cest in naredili nekaj vodovodov, vse moči smo napeli v pridobivanje dovoljenj in priprave projektov. Pred nekaj tedni smo dobili gradbeno dovoljenje za dozidavo šole, prav tako tri gradbena dovoljenja za ureditev treh lokalnih vodovodov, kjer imajo ljudje še svojo vodo. Gradnjo enega vodovoda smo začeli že konec marca. Prav tako smo dobili dovoljenje za ureditev medgeneracijskega centra v Mandelčevi hiši, ki smo jo v občini kupili pred leti. Letos se bodo zato te stvari začele spreminjati tudi v praksi.

Gradbeno dovoljenje za dozidavo šole ste torej dobili, a nekaj nevšečnosti pri njeni razširitvi imate zdaj zaradi sončne elektrarne sosednjega podjetja ...

Res je. Z dozidavo bomo nadgradili srednji del šole, na severnem delu je sončna elektrarna podjetja. Obstaja možnost, da mu bo naša nova streha delno osenčila elektrarno, zato bo morala občina njegov izpad dohodka pokriti. S pogodbo bomo zadevo rešili na način, ki bo vzdržljiv in primeren. Šolo lahko namreč povečamo le v višino, saj občina nima svojega zemljišča, da bi jo lahko razširili kam drugam. Osrednji del šole bomo zato dvignili za eno nadstropje, s čimer bomo pridobili pet učilnic, kar bi zadostovalo našim potrebam. Naša šola je sicer podružnična devetletka, a je v njej precej otrok. V šoli imamo malo več kot dvesto otrok, v vrtcu več kot 150. Toliko Taborčanov ni bilo še nikoli. Ta številka je zrasla predvsem zaradi priseljencev, saj ima Tabor zaradi bližine avtoceste in lepega okolja strateško zelo zanimivo lego.

Boste z dozidavo šole začeli že letos?

Občina sama takšne naložbe ne zmore, zato potrebujemo tudi državna sredstva. Vse potrebno imamo pripravljeno, da se lahko prijavimo na razpis, potem bomo videli, s kakšno hitrostjo se bodo zadeve začele odvijati.

Se bodo s tem povečali tudi vrtčevski prostori?

Da, v spodnjem delu šole se bo povečal tudi vrtec, saj smo zanj trenutno izkoristili vse razpoložljive prostore. Da smo pridobili prostore za vrtec, smo namreč na drugo mesto preselili tudi nekatera lokalna društva. Prvič v zgodovini Občine Tabor nimamo prostora za vse otroke, ki bi želeli hoditi k nam v vrtec. Tudi na Vranskem je vse polno. Pravzaprav imamo tukaj težavo, ki je še nismo rešili.

»Lansko leto po vidnih rezultatih ni bilo najpomembnejše do zdaj. Asfaltirali smo nekaj cest in naredili nekaj vodovodov, vse moči pa smo napeli v pridobivanje dovoljenj in priprave projektov. Letos se bodo zato te stvari začele spreminjati tudi v praksi,« je poudaril župan Občine Tabor Marko Semprimožnik.

Če sva do zdaj govorila o najmlajših, spregovoriva še o starejših. Kakšno je zanimanje za Prostofer v vaši občini, ga ljudje radi uporabljajo?

Ko so nas pred leti prvič vprašali, ali bi imeli v občini prevoz Prostofer, nismo bili navdušeni, saj se nam je zdelo, da zanj ni kandidatov. Na drugo povabilo smo se odzvali pozitivno in v ta namen z Občino Vransko zakupili vozilo. Na začetku ni bilo veliko kandidatov, zdaj pa ne mine dan, da ne bi kdo koga kam peljal. Seveda nekateri to tudi malo izkoriščajo, ampak če imamo v najemu avto, je prav, da služi svojemu namenu. Avto imamo namreč v poslovnem najemu in za občino zato ni nič ceneje, tudi če bi ga »šparali.«

V Mandelčevi hiši, ki je neposredno ob Jurijevem trgu, nameravate v občini kmalu urediti tudi večnamenski prostor za druženje in povezovanje. Se vam to zdi pomembno za utrip v občini?

Ko je bila Mandelčeva hiša naprodaj, smo jo v občini kupili, čeprav je takrat nismo nujno rabili. To je bila naša strateška naložba. Na hiši smo zamenjali streho, okna, prav tako smo v njej zamenjali stavbno pohištvo. Ko smo razmišljali, kaj bi naredili v njej, smo se odločili, da bodo spodnji kletni prostori namenjeni našemu režijskemu obratu, saj ima veliko opreme, materiala in orodja, ki ga je treba nekam shraniti. V srednjem delu bo medgeneracijski center. Pravzaprav bo šlo za skupne prostore, ki bodo namenjeni vsem društvom v občini. Zgornje nadstropje nameravamo preurediti v poslovne prostore. S tem projektom smo se prijavili tudi na razpis Las, kjer so nam odobrili sredstva, saj bomo za prvo nadstropje potrebovali tudi dvigalo. Urejanje srednjega nadstropja bomo začeli že v tem letu, urejanje zgornjega pa v prihodnjem.

Andraž Purg

Celoten intervju preberite v današnji tiskani izdaji Novega tednika.