ŠTORE - Nova častna občanka je Marija Lamut
Da bi še enkrat izbrala enako pot, kot jo je prehodila doslej, pravi 83-letna Marija Lamut, letošnja častna občanka občine Štore. Svoje poslanstvo je našla na področju socialnega dela. Vrsto let je v štorski železarni pomagala zaposlenim, ki so se soočali z invalidnostjo, alkoholizmom ali drugimi težavami. Če je le lahko, je ljudi skušala usmeriti na pravo pot. Kot prostovoljka se je razdajala v številnih društvih. Nikoli ji ni bilo škoda časa, ki ga je posvetila drugim. Kot je poudarila, je ob pomoči sočloveku vedno spoznavala in bogatila tudi sebe.
»Delo, ki sem ga kot socialna delavka opravljala v železarni, je bilo zahtevno, ampak mi je prinašalo ogromno zadovoljstva. Kadarkoli sem lahko komu pomagala, je bilo to zame vredno več kot plačilo,« je dejala. Znala se je odzvati na stiske ljudi v najrazličnejših obdobjih, od rojstva do smrti. Sodelovala je tako z invalidi kot alkoholiki in tudi z odvisniki od prepovedanih drog. Njeno področje dela je bilo zelo obširno. Trudila se je, da bi vsem, s katerimi je sodelovala, pokazala pravo pot.
Ob delu je ves čas iskala dodatna znanja. Kot je dejala, v Celju najverjetneje ni bilo tečaja, ki ga ne bi obiskala. Med drugim se je izobraževala pri psihiatru dr. Janezu Ruglju. Spominja se, da je med udeleženci seminarjev užival izjemno spoštovanje. Z zanimanjem so prisluhnili njegovim besedam, da je posameznik lahko uspešen le, če se razvija na vseh področjih. In sledili njegovim napotkom, da ni dovolj delati le z odvisniki, saj je treba pomagati tudi njihovim družinam. Častna občanka štorske občine se je vedno trudila, da je v reševanje socialnih stisk posameznikov vključevala njihove sorodnike. »Odvisniki od alkohola so v meni videli avtoriteto. Vedno sem skušala priti do odgovora, kaj je vzrok njihovih težav. Spremljala sem jih v obdobju, ko so bili na zdravljenju v Psihiatrični bolnišnici Vojnik. Veliko pozornosti sem posvetila njihovim ženam, tudi njih je bilo treba postaviti na realna tla.«
Doma je vladala človekoljubnost
Otroštvo je preživela na Teharjah in že kot deklico so jo v kraju vključili v gasilske vrste in k Rdečemu križu. Prve zadolžitve je dobila skupaj s sestro. Krajani so jima zaupali, da sta s pomočjo sani v mlin vozili moko, iz katere so nato gospodinje pekle kruh.
Tudi njena starša – mama, ki je izvirala iz kmečke družine, in oče, ki je bil vrtnar – sta bila vedno na voljo ljudem. Če so bile v vasi zasedene vse postelje, je vsak prišlek, ki je iskal prenočišče, tega zagotovo našel pri njihovi hiši. Mama je očeta velikokrat hudomušno karala, da bi verjetno bil pripravljen sleči še svoja oblačila, če bi s tem le lahko pomagal drugim. Glede na človekoljubno naravnanost doma ni nenavadno, da je Marija Lamut po srednji šoli izbrala študij v takratni višji šoli za socialno delo v Ljubljani.
Foto: TS
Preberite več v Novem tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
